Predlog Zakona o lastniški zadrugi delavcev v javni obravnavi, zakaj zdaj?

Ministrstvo za solidarno prihodnost je v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti danes v javno obravnavo poslalo predlog Zakona o lastniški zadrugi delavcev. Namen predloga je sistemska ureditev vključevanja zaposlenih v lastništvo podjetij, kar predstavlja pomembno orodje za reševanje vprašanj lastniškega nasledstva in povečanje motivacije zaposlenih. Javna obravnava bo potekala do 6. junija na povezavi >>>

Predlagani zakon v slovenski prostor vnaša ti. 'Employee Stock Ownership Plan' oz. ESOP, ki je v zahodnih gospodarstvih že dolgo uveljavljen model solastništva zaposlenih. Glede na izkušnje v tujini model ESOP naslavlja izziv nasledstva, povečuje konkurenčnost in izboljšuje krizno odpornost podjetij. Lastništvo zaposlenih ima številne pozitivne družbene učinke, npr. na ekonomsko neenakost. Raziskava inštituta Rutgers kaže, da imajo zaposleni z nižjimi do srednjimi dohodki, vključeni v ESOP, prihranke za upokojitev povprečno desetkrat višje kot njihovi vrstniki (približno 170.000 dolarjev proti 17.000 dolarjev). Podoben pristop k solastništvu zaposlenih so leta 2014 uzakonili tudi v Veliki Britaniji, kjer je odkup lastniškega deleža po modelu ESOP danes druga najbolj popularna izbira britanskih lastnikov podjetij. Lansko leto so podoben zakon sprejeli tudi v Kanadi. Slovenija bo prva država v Evropski uniji, ki bo sprejela zakonodajo po modelu ESOP, naslednji državi, ki bosta uvedli tovrstno zakonodajo, bosta Danska in Irska.

Shema temelji na prostovoljni odločitvi lastnikov in zaposlenih, da vzpostavijo shemo udeležbe zaposlenih v lastništvu prek modela lastniške zadruge delavcev. Predlog zakona postavlja regulatorni okvir in spodbude za vzpostavljanje teh shem, saj predvideva posebno davčno ureditev in pravno varnost za lastnike, ki se odločijo del podjetja prodati zaposlenim. Lastništvo prevzema lastniška zadruga delavcev, ki deleže odplačuje postopoma s prostimi denarnimi tokovi matične družbe, zaposleni pa prek zadruge postopoma postanejo posredni solastniki podjetja na način, da je vključenost zaposlenih čim višja (minimalno 75 odstotkov vseh zaposlenih). Model omogoča postopno odprodajo lastniškega deleža podjetja ali delno vključitev delavcev v solastništvo. Zaposleni v času zaposlitve ne morejo prosto razpolagati z deleži, deležev prav tako ne morejo obdržati ob odhodu iz podjetja. Njihova vrednost je izplačana postopoma. S tem se zagotavlja stabilna in dolgoročna soudeležba delavcev v lastništvu in pri dobičkih podjetja.

Zakaj zdaj?

V Sloveniji je kar 75 odstotkov vseh zaposlenih v malih in srednje velikih podjetjih. Več kot polovica lastnikov teh podjetij je starejših od 56 let, 70 odstotkov jih nima nasledstvenega načrta. V naslednjem desetletju se bo upokojilo 40 odstotkov vseh lastnikov slovenskih podjetij, kar predstavlja resno tveganje za stabilnost lastništva in nadaljevanje poslovanja okrog 1800 podjetij, s tem pa obstaja socialno in ekonomsko tveganje za številne lokalne skupnosti po Sloveniji.

»Model lastništva zaposlenih je orodje za pravičnejše in bolj vključujoče gospodarstvo. Prispeva k dolgoročni stabilnosti podjetij, koristi zaposlenim, lokalnim skupnostim in širšemu gospodarstvu. Z zakonom želimo omogočiti trajnostne prenose lastništva na zaposlene,« je dodal državni sekretar Ploštajner.

Podpora iz gospodarstva

»V mnogih podjetjih v Sloveniji model lastništva zaposlenih že obstaja, a ni sistemsko urejen. S tem zakonom postavljamo jasna pravila in uvajamo spodbudno davčno okolje, ki bo povečalo zanimanje za ta model,« je ob predstavitvi poudaril državni sekretar Igor Feketija z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

Zakon uvaja davčne ugodnosti za podjetja, lastnike, zadruge in zaposlene, pri čemer je ključni pogoj visoka vključenost zaposlenih (najmanj 75 odstotkov). Predlog vključuje številne varovalke, oblike nadzora in tudi sistem vračila prejetih davčnih ugodnosti, s čimer zagotavlja, da bodo sheme dolgoročno stabilne in vzdržne Hkrati sledi preverjenim praksam iz tujine, kjer se je model izkazal za varen in trajnosten.

Predlog Zakona o lastniški zadrugi delavcev naslavlja potrebe gospodarstva, saj zagotavlja dodatne možnosti in ugodnosti za lastnike ter ekonomske priložnosti za slovenske delavce. ESOP model solastništva zaposlenih, ki ga v slovenski prostor vnaša predlog zakona, je primeren tako za tehnološka kot bolj industrijska podjetja.

Peter Kosin iz tehnološkega podjetja Inea d.o.o. tako poudarja, da bo »ESOP zakon sistematično uredil možnost za prehod v stabilno obliko solastništva zaposlenih in potencialno rešil številna podjetja, kjer lastniki nimajo drugih možnosti za nasledstvo. Podjetja bodo s solastništvom zaposlenih gradila tudi participativno organizacijsko kulturo, ki med zaposlenimi spodbuja inovativnost in pripadnost. V podjetju Inea smo ponosni, da smo prvo slovensko podjetje v 100-odstotni lasti zaposlenih preko modela ESOP.«

Direktor proizvodnega podjetja Etiketa d. d., Primož Kokalj pa je povedal: »Iz lastnih izkušenj vemo, da solastništvo zaposlenih dokazano prinaša večjo zavzetost, pripadnost in dolgoročno stabilnost podjetja ter ohranja razvoj v lokalnem okolju, kot so Žiri. Kljub naši zavezanosti pa trenutno regulatorno in davčno okolje ne nudi zadostne podpore. Sprejetje Zakona o lastniški zadrugi delavcev, ki v slovensko okolje vnaša mednarodno preizkušen model stabilnega in sistemsko reguliranega solastništva zaposlenih, je za podjetja, kot je Etiketa, izrednega pomena.«

Slovenski podjetniki že izkazujejo zanimanje – raziskava Univerze v Ljubljani kaže, da bi kar 34 odstotkov lastnikov malih in srednje velikih podjetij razmislilo o prenosu lastništva na zaposlene, delež pa je še večji v primeru, da država zagotovi ugodno davčno okolje in druge podporne mehanizme (npr. finančne instrumente).

Javna obravnava Predloga zakona bo potekala do 6. junija 2025.

Predlog Zakona o lastniški zadrugi delavcev je dostopen na povezavi >>>

Vir: MSP in MDDSZEM