Predlogi OZS za PKP9 in predlogi sekcije za pomoč dejavnosti gostinstva in turizma

Predloge ukrepov pomoči sekcije in zbornice za PKP9.

Predlogi OZS k PKP9 so objavljeni tudi na spletni strani OZS, kjer je tudi sporočilo poslano vsem medijem. Med njimi je poseben sklop ukrepov za pomoč dejavnosti gostinstva in turizma.

1. PREDLOGI UKREPOV ZA DEJAVNOST GOSTINSTVA IN TURIZMA:

1. Ukrep pokrivanja izpada prometa panoge gostinstva in turizma, ki jim je prepovedano opravljati dejavnost (določimo po SKD) je potrebno ločiti od ostalega gospodarstva.

Enkratno denarno nadomestilo za izpad prihodkov zaradi prepovedi poslovanja ali omejitev poslovanja v letu 2020 in sicer v višini 5% od prometa 2019, za vsa podjetja, ki jim je promet upadel za 10% ali več.

2.       Nujni popravki veljavnih ukrepov:

•             predlagamo UTD tako kot je bilo za marec, april in maj (izplačilo 700 € neto, prispevke v celoti pokrije država). Trenutno od 1100 € plačujejo prispevke sami, ki so od 500 do 800 ali več €, zato od UTD ostane premalo za osnovne življenjske stroške.

•             APZ (aktivna politika zaposlovanja) naj ne izključuje upravičenost do ukrepa nadomestil za zaposlene na čakanju na delo. Predlagamo anekse k pogodbam (zamrznitev pogodb za čas zaprtja) in izplačilo nadomestil tudi za nazaj.

•             Kritje fiksnih stroškov in izpad prometa po enostavnejšem modelu (% od prometa). Enostavno, pregledno, pomoč takoj. Ker je panoga z odlokom zaprta oz. omejena, predlagamo nadomestilo za izpad prometa. Predlagamo, da se po istem ključu, kot velja za upravičenost do povračila plač v celoti (bruto II), poveča odstotek pri ukrepu delnega kritja fiksnih stroškov za podjetja, ki jim je prepovedano opravljati dejavnost. In sicer:

- za podjetja, ki jim je promet v primerljivem obdobju upadel za 30 % - 70 % iz 0,6 % na 1,4%

- za  podjetja, ki jim je promet v primerljivem obdobju upadel za več kot 70 % iz 1,2 % na 2 %

Menimo, da ostale omejitve (kapica, neto izguba) za te panoge niso potrebne, saj je upad prometa, ki je povzročen zaradi prepovedi poslovanja, dovolj velik razlog za upravičenost do tega nadomestila.

Za celotno panogo turizem, ki je v letu 2019 skupaj ustvarila 2,75 mrd €, predstavlja predlagan ukrep pokrivanja izpada prihodkov dodatnih 18 mio € na mesec. Menimo, da bi lahko neporabljena sredstva za koriščenje turističnih bonov vsaj delno preusmerili v pomoč tudi preostalim panogam v turizmu.

3.      Podaljšanje obstoječih moratorijev kreditov, ki so bili sprejeti v prvem valu pandemije po ZIUOPOK in veljajo od aprila 2020 do marca 2021, in sicer vsaj do aprila 2022

V času, ko zapadejo kreditne obveznosti (marca 2021) nihče od hotelirjev ne bo v stanju vračati kreditov zaradi že nevzdržnega padca realizacije in vseh ostalih napovedi in projekcij, ki govorijo o tem, da se turizem v bližnji prihodnosti ne bo zagnal. Prosimo, da čim prej ukrepate, saj podjetja od bank na prošnje dobivajo odgovore, da brez zakonodajne podlage ne morejo zagotavljati podaljšanja.

4. Vezano na zgornji ukrep bo nujno potrebno zagotoviti tudi NEPOVRATNE SUBVENCIJE ZA OBRESTI NA OBSTOJEČE KREDITE za obdobje od 13.3.2020 do 31.12.2020 in 01.01.2021 do normalizacije stanja, saj jih podjetja zagotovo ne bodo sposobna poravnati. Prav tako nič ne kaže, glede na prepoved poslovanja, da bodo obresti sposobni plačevati v tem letu.

5. Izenačitev osnove sofinanciranja skrajšanega delovnega časa z osnovo za sofinanciranje ukrepa sofinanciranja čakanja na delo po PKP6, torej naj bo osnova povprečna plača

6. Za velika podjetja (kot to omogoča točka 3.10. – 43.b Začasnega okvira za državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19), ki jim je bila že odobrena maksimalna višina 3.000.000,00 EUR iz naslova pomoči v  obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov, lahko znaša višina delnega povračila izplačanih nadomestil plače iz 71. člena ZZUOOP s strani RS 80% mesečne bruto plače delavca, vključno s prispevki delodajalca za socialno varnosti (kot to določa točka 3.10. – 43.d Začasnega okvira za državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID – 19) (Predlog dopolnitve 73. člena ZZUOOP, kot je bil spremenjen s 23. členom ZIUOPDVE (PKP 6))

7.      Znižanje splošne in nižje stopnje DDV na raven pred ZUJF (20% in 8,5%) in umestitev gostinskih storitev v posebno nižjo stopnjo DDV (5%)

Poleg znižanja splošne stopnje DDV predlagamo v gostinstvu in turizmu znižanje stopnje DDV na 5% in sicer za gostinske storitve prehrane in brezalkoholne pijače, vino in pivo (razen za alkoholne pijače z več kot 15 volumenskih odstotkov alkohola). Tudi v Avstriji (na 5%), Nemčiji (na 5%) in v drugih državah (Madžarska) uvajajo za gostinstvo nižje stopnje DDV.

8.     Zaposlenim na čakanju v panogi gostinstva in turizma, kjer je prepovedano opravljati dejavnost ali je zaradi omejitev bistveno zmanjšan obseg njihovega poslovanja, naj se izplačuje 100-odstotno nadomestilo plače

Kadrovska problematika je v panogi gostinstva in turizma še posebej pereča in izstopajoča. Že v preteklih letih smo opozarjali, da je kadrov iz različnih razlogov premalo. V turizmu, kot strateško pomembni panogi, potrebujemo kvalitetne in zanesljive kadre, ki pa jih zaradi dolgotrajnega zaprtja, ko prejemajo 80 odstotkov nadomestila plač, že izgubljamo. Člani nam sporočajo, da se zaposleni raje odločajo za zaposlitev v panogah, kjer lahko normalno delajo in zaslužijo polno plačo. S predlaganim ukrepom bi tako preprečili, da bi COVID kriza še dodatno oslabila panogo na kadrovskem področju. Ko bodo začeli poslovati, pa kadra ne bo.

9.       Država naj subvencionira regres in dopust v sorazmerni višini prepovedi obratovanja

Predlagamo sorazmerno nadomestilo za plačilo regresa in dopusta zaposlenim. Podjetja, ki že 6 mesecev ne smejo delovati oz. so omejena pri svojem delovanju, ne bodo zmogla izplačati regresa in dopustov zaposlenih.

10.   Odlog obveznosti

Vse finančne obveznosti podjetij (glavnice, obresti) iz vseh vrst kreditnih pogodb (običajne, finančna prestrukturiranja, prisilne poravnave itd.) se preložijo na leto 2022 oz. za dodatnih 12 mesecev.

11.    Odpiranje panoge po vzoru Italije

Tudi v Sloveniji si želijo gostinci, da bi vlada dovolila delati po vzoru Italije. Tam je večina dežel v rumeni coni, kar pomeni, da so restavracije in bari odprti vse dni v tednu od 5. ure do 18. ure. Po tej uri lahko nudijo osebni prevzem hrane do 22. ure, dostava na dom pa je možna tudi v nočnem času. Pri nudenju hrane gostom v lokalu je treba upoštevati razdaljo med mizami (1 meter) in določiti maksimalno število gostov glede na površino lokala.

12.  Nadomestilo za poslovno škodo  

Gostincem naj se povrne nadomestilo za poslovno škodo, ki jim je bila povzročena v času prepovedi opravljanja storitev v B2B segmentu. Zaradi napačnih interpretacij odlokov in navodil Ministrstva z agospodarski razvoj in tehnologijo namreč gostinci v minulih mesecih niso poslovali s podjetji (B2B), čeprav bi lahko.