Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
novica

Predstavnik obrtnikov v Državnem svetu bo Aleš Pulko

24. NOVEMBER 2022  |   Mira Črešnar

V obrtno-podjetniškem zborničnem sistemu so danes potekale volitve člana Državnega sveta RS, ki bo v prihodnjem petletnem mandatu zastopal interese obrtnikov. 37 elektorjev je za novega državnega svetnika izvolilo Aleša Pulka.

Državni svetnik PulkoMed osmimi kandidati za državnega svetnika je bil najbolj prepričljiv Aleš Pulko, ki je prejel 16 glasov.

»Verjamem, da lahko odgovorno speljem in prevzamem funkcijo državnega svetnika. Vse svoje funkcije opravljam vestno in srčno. Verjamem, da lahko pomagam tudi vodstvu OZS, da bo lažje vplivalo na zakonodajne procese. Če mi boste namenili vaš glas, vam bom na voljo, tako OZS kot območnim zbornicam,«  je v svoji predstavitvi elektorjem med drugim poudaril Pulko.

Aleš Pulko je lastnik izvoznega podjetja s 30 zaposlenimi in predstavlja tretjo generacijo družine, ki svoje preživetje zagotavlja izključno z lastnim ustvarjanjem in delom. Od zaključka študija gospodarskega inženiringa na Univerzi v Mariboru in vse do danes skupaj s soprogo Aleš Pulko ustvarja podjetniško zgodbo, v razvojno usmerjenem, proizvodnem podjetju, ki se dnevno srečuje s priložnostmi in izzivi mednarodnega poslovnega trga.

Kombinacija poznavanja podjetništva, večletno uspešno vodenje mariborske območne obrtno-podjetniške zbornice ter vodenje nadzornega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije ga je pripeljalo do prepričanja, da bi lahko do sedaj pridobljene izkušnje koristno uporabil pri delu v Državnem svetu.

Bolj aktivna vključitev v širše podporno okolje obrti in podjetništva, za katero ve, da je ključen segment slovenskega gospodarstva in bi mu država morala nameniti več posluha, razumevanja ter upoštevanja, je zanj izziv in motivacija za delo v prihodnje. Želi si stopiti v čas in okolje, ki se vsakodnevno sooča z državo, z zakoni, z uredbami, z vladnimi predlogi, saj je prepričan, da bi lahko v tem okolju dobro deloval oziroma k temu sistemu prispeval še nekaj več.

Poleg Pulka so se za mesto v DS RS potegovali še Alojz Kovšca, Branko Meh, Anja Sever, Aleksander Bizjak, Branko Goričan, Franc Meža in Peter Dobravc.

 

Preberite tudi:

Skupna izjava delodajalskih organizacij o predlogu zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize

Predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize žal ne rešuje osnovnega problema, na kar predstavniki gospodarstva že ves čas opozarjamo, in sicer visokih ponudb za zakup električne energije za leto 2023. V gospodarstvu smo pričakovali, da bo uredba, ki jo je vlada sprejela prejšnji teden, vplivala na te ponudbe, vendar se to ni zgodilo. Zato bo tudi učinek včeraj sprejetega predloga zakona izjemno skromen. Kljub subvencijam bodo podjetja plačevala mnogokrat višjo ceno električne energije kot njihovi konkurenti v sosednjih državah. Podjetja bodo tako prisiljena v zmanjševanje porabe energije tudi z zmanjševanjem proizvodnje, kar bo pripeljalo do odpuščanja odvečnih delavcev, česar pa si nihče v podjetjih ne želi. V tem primeru tudi ukrep subvencioniranja začasnega čakanja na delo ne bo zadostoval, saj je omejen na največ 30 delovnih dni. Podjetja, ki bodo prisiljena v zmanjševanje ali ukinitev proizvodnje, bodo izgubila posle, ki se jih v tako kratkem času ne da nadomestiti, če sploh. Predlog zakona sicer vsebuje nekatere pripombe gospodarstva, in sicer je bilo upoštevano načelo sorazmernosti, kar pomeni, da se pri upravičencu, ki je bil v letu 2021 zaprt zaradi odloka vlade (posledica epidemije COVID-19), lahko kot referenčno obdobje šteje enako obdobje v letu 2019, v katerem je posloval brez teh omejitev, kar potrjuje z izjavo. Vključena pa je tudi pomoč zaradi zmanjšane gospodarske uspešnosti, ki jo predvideva evropski okvir, za katero pa je še potrebno pridobiti formalno priglasitev Evropske komisije. V predlog zakona je bilo dodano tudi določilo, da podjetja, ki so upravičene do pomoči, ki presega 4 milijone evrov, ob izpolnjevanju dodatnih zaostrenih pogojev, bodo morala pridobiti še naknadno potrditve vlade s posebnim sklepom. Po drugi strani je vlada, brez posvetovanja s predstavniki gospodarstva, v predlog zakona vnesla dodatno omejitev, in sicer, da bodo podjetja, ki imajo zakupljeno električno energijo v letu 2023 po ceni, ki je nižja od 150 evrov na MWh oziroma zakupljen zemeljski plin po ceni, ki je nižja od 79 eurov na MWh, upravičena le do enostavne pomoči, se pravi za najmanjšo od petih predvidenih oblik pomoči. S tem ukrepom je vlada v bistvu postavila spodnjo mejo obljubljenega koridorja, ne pa tudi zgornje meje, kar podjetja že od samega začetka zahtevajo in pričakujejo. Slovensko gospodarstvo ne potrebuje proračunskega denarja. Potrebuje pa konkurenčne in primerljive pogoje, kot jih imajo podjetja v drugih državah. Uspešno gospodarstvo pa je predpogoj za družbeno blaginjo. Pričakujemo, da bo vlada v postopku sprejemanja zakona v Državnem zboru RS spremenila sporne člene in gospodarstvu zagotovila pomoč kot jo zasluži, sicer bo napovedana milijardna pomoč gospodarstvu ostala le mrtva črka na papirju. S spoštovanjem, Predsednik GZS Tibor Šimonka Predsednik OZS Blaž Cvar Predsednica TZS Mariča Lah Predsednik ZDS Marjan Trobiš Predsednik ZDOPS Marko Lotrič
Pišite nam