Prepozna identifikacija za namene DDV

Izdajatelj računa:

Davčni zavezanec, ki še ni identificiran za namene DDV,  čeprav je presegel 50.000 eur obdavčljivega prometa, mora od opravljenih dobav obračunati DDV in na izdanih računih izkazati DDV. Račun mora vsebovati tudi vse ostale predpisane obvezne podatke iz 82. člena ZDDV-1, pri čemer mora biti na računu navedena davčna številka davčnega zavezanca, ki omogoča njegovo identifikacijo. Davčni zavezanec mora obračunano obveznost plačati v proračun države, ne glede na to, da obračuna DDV do dneva identifikacije za namene DDV ne more predložiti. Ko pridobi ID številko, v prvem predloženem obračunu DDV-O izkaže tudi obračunane obveznosti iz vmesnega obdobja, če mu te še niso bile odmerjene z odločbo v postopku davčnega nadzora.

Prejemnik računa:

Davčni zavezanec, ki je prejel račun z obračunanim in izkazanim DDV na računu, od davčnega zavezanca, ki bi se po določbah ZDDV-1 sicer moral identificirati za DDV, vendar le-tega ni naredil, ima pravico do odbitka tega DDV, če račun vsebuje vse podatke, predpisane v 82. členu ZDDV-1.

Prejemnik računa je v tem primeru dolžan izvesti ustrezne preveritve poslovnega partnerja, da bi zagotovil, da je DDV, ki je izkazan na računu obračunal tisti davčni zavezanec, ki ga je v skladu z zakonom dolžan obračunati, kajti v nasprotnem primeru prejemnik računa nima pravice do odbitka njemu zaračunanega DDV.

Vir: pojasnilo FURS