Prevozniki opozarjajo: zeleni prehod je preveč ambiciozen in predrag
Avtor: Eva Mihelič
Strateška nacionalna konferenca, ki je danes potekala na Gospodarskem razstavišču, je ponovno pokazala, da je na področju cestnega prometa ogromno izzivov. Enega največjih predstavlja zeleni prehod. Ta je namreč zastavljen zelo ambiciozno, od slovenskih prevoznikov pa zahteva prilagoditve na vseh področjih poslovanja, kar zanje predstavlja veliko finančno obremenitev. Zato so ponovno poudarili, da pri tem pričakujejo tudi pomoč države. Konferenco sta pripravila Sekcija za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in Združenje za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije v okviru projekta Enterprise Europe Network in pod okriljem Ministrstva za infrastrukturo.
Cestni transport je ključen za razvoj in blaginjo sodobne družbe in je hrbtenica celotnega gospodarstva. Več kot 50 odstotkov vsega tovora se v EU prepelje po cestah. Ker sodi cestni promet med večje onesnaževalce zraka, je Komisija pripravila nabor rešitev za učinkovitejši in bolj trajnosten tovorni promet v EU, kar bi pomagalo prispevati k cilju o drastičnem zmanjšanju emisij iz prometa v nekaj naslednjih desetletjih.
Peter Pišek, predsednik Sekcije za promet pri OZS, je že v uvodnim nagovoru udeležencev konference jasno povedal, da se slovenski prevozniki dobro zavedajo, da je zeleni prehod potreben. »Vendar pa je, tako kot je zastavljen, zelo drag. Treba se je zavedati, da če samo evropsko gospodarstvo vlaga v ta prehod, postaja v primerjavi z svetovnim gospodarstvom vse manj konkurenčno. Zato upam, da bo Evropa svoje korake upočasnila in jih prilagodila ostalemu svetu,« je poudaril.
Zelo plastično je ambiciozen evropski načrt na področju zelenega prehoda, ki za slovenske prevoznike pomeni velike stroške, predstavil Milan Slokar, predsednik Sekcije za prevoz blaga v cestnem prometu pri GZS: »Samo za zamenjavo naših vlačilcev na dizelski pogon za takšne, ki jih poganjajo 'zelena' goriva, bi do leta 2035 potrebovali kar milijardo in pol evrov, pri čemer vlačilci predstavljajo le del voznega parka slovenskih prevoznikov.«
Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je ob tem poudaril, da podjetja zelenega prehoda brez podpore države zagotovo ne bodo mogla izvesti, predsednik OZS Blaž Cvar, ki je prav tako pozdravil udeležence konference, pa je izpostavil še dodatne izzive, ki slabijo prevozniški sektor: »Pomanjkanje kadra, počasni postopki umeščanja objektov v prostor, obsežna birokracija in številne druge obremenitve delajo slovensko gospodarstvo nekonkurenčno. Zahtevni cilji zelenega prehoda, ki terjajo visoke investicije bodo položaj gospodarstva le še poslabšali.«
Državni sekretar z ministrstva za infrastrukturo mag. Andrej Rajh je povedal, da se vseh izzivov na ministrstvu dobro zavedajo. »Za doseganje učinkovitega, varnega in zelenega cestnega prometa moramo skupaj narediti pomembne korake v smeri prehoda na alternativna goriva in tudi v smeri digitalizacije. Jasno je, da podjetja sama ne bodo zmogla in bo potrebna pomoč države,« je dejal in ministrstvo gospodarstvu pomoč namenja v obliki različnih ukrepov, med katerimi je izpostavil subvencije, namenjene zboljšanju okoljske učinkovitosti cestnega prometa tovornih vozil in avtobusov ter zmanjšanja emisij CO2 v cestnem prometu.
V nadaljevanju konference je omizje, ki so ga sestavljali Darko Trajanov, generalni direktor Direktorata za prometno politiko na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, Andrej Gnezda, generalni direktor Direktorata za podnebne politike na istem ministrstvu, Peter Pišek, podpredsednik OZS in predsednik Sekcije za promet pri OZS, ter Milan Slokar, predsednik Sekcije za prevoz blaga v cestnem prometu pri GZS, osvetlilo izzive in priložnosti trajnostnega cestnega prometa.