Ustavno sodišče je na podlagi zahteve sedmih reprezentativnih sindikatov odločalo o ustavnosti zakonske ureditve v Zakonu o delovnih razmerjih in Zakonu o javnih uslužbencih, na podlagi katere je lahko delodajalec oziroma predstojnik iz poslovnega razloga delavcu oziroma javnemu uslužbencu odpovedal pogodbo o zaposlitvi, pri čemer mu poslovnega razloga ni bilo treba kakorkoli utemeljevati, če je delavec izpolnjeval pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Zahtevo za presojo ustavnosti izpodbijane ureditve je vložil tudi Zagovornik načela enakosti in zatrjeval diskriminacijsko obravnavanje na podlagi starosti pri zakonski ureditvi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po izpolnitvi zakonsko določenih pogojev za pridobitev starostne pokojnine. Predlagatelji so med drugim zatrjevali, da je ta ureditev v neskladju s 4. členom Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 158 in 24. členom Evropske socialne listine (spremenjene) v zvezi z 8. členom Ustave, ker je dopuščala možnost neobrazložene odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki ni temeljila na obstoju utemeljenega razloga, temveč na izpolnitvi upokojitvenih pogojev in delodajalčevi subjektivni odločitvi.
Ustavno sodišče je pri presoji izpodbijane zakonske ureditve poudarilo, da mora za odpoved pogodbe o zaposlitvi na pobudo delodajalca po obeh mednarodnih instrumentih obstajati utemeljen razlog, povezan s sposobnostjo ali z obnašanjem delavca ali v zvezi z operativnimi potrebami konkretnega delodajalca, ki upravičuje odpoved. Gre za zahtevo po vsebinski utemeljitvi odpovedi. Če teh vsebinskih zahtev zakonski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ne izpolnjuje, potem v konkretnih primerih ne more biti utemeljen razlog za odpoved v smislu 4. člena Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 158 in 24. člena Evropske socialne listine (spremenjene). Izpodbijana ureditev pa izključuje zahtevo po navedbi utemeljenega poslovnega razloga. Ustavno sodišče je zato presodilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi na pobudo delodajalca iz poslovnega razloga, ker delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ne da bi bila odločitev delodajalca utemeljena z resnimi objektivnimi razlogi, ki izhajajo iz njegove sfere, v posledici tega pa delavca prikrajša za ustrezno delovnopravno varstvo glede prenehanja delovnega razmerja, v neskladju s 4. členom Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 158 in 24. členom Evropske socialne listine (spremenjene) ter posledično z 8. členom Ustave. Ustavno sodišče je izpodbijano zakonsko ureditev razveljavilo.
