Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
novica

Sekcija za gostinstvo in turizem podelila priznanja za kakovost gostinske ponudbe

14. NOVEMBER 2022  |   Eva Mihelič

Strokovno srečanje gostincev, ki je letos potekalo prvi dan Dnevov slovenskega turizma, je bilo v znamenju trajnosti in iskanja skupnih rešitev za višjo dodano vrednost v panogi. Na okrogli mizi z zanimivimi gosti so se govorci dotaknili pereče teme, kako z modernimi pristopi naše gostinstvo narediti bolj privlačno za nove generacije, sposobno ustvarjati večjo dodano vrednost in zagotoviti njegovo privlačnost, tako za goste, kot tudi za gostince in njihove zaposlene.

Popoldanski del srečanja je zaznamovala podelitev priznanj gostincem za jubileje poslovanja in priznanja za kakovost njihove ponudbe.

 

Priznanja za kakovost gostinske ponudbe 2022 so prejeli:

Hiša Torkla, Andrejka in Sebastijan Kovačič, Korte

Hiša Torkla, kjer je ambient z razgledom poleg prijaznih gostiteljev in kulinaričnih dobrot del vrhunske ponudbe, se nahaja med vinogradi v izolskem zaledju. Ime nakazuje zgodovino objekta, saj je bila v njem oljarna, zadnja leta, odkar jo vodita Andrejka in Sebastijan, pa iz nje diši po jedeh z istrsko mentaliteto. Osnova jedem so lokalno pridelane sestavine, kreativna zasnova in skrbna priprava jedi pa privablja številne domače in tuje goste. Hiša Torkla se ponaša tudi z Michelinovim krožnikom.

Cigan, gostinstvo in turizem d. o. o., Srednja Bistrica

Gostinsko dejavnost v podjetju, ki ga vodi Marjan Cigan, opravljajo na treh lokacijah, in sicer v Beltincih, v Srednji Bistrici in na Kapci. Tradicionalno goste razvajajo z odlično kulinariko in nudijo izvrsten prostor za posedanje ob kavi. Ponujajo pester izbor jedi, od testenin do jedi z žara, pripravljajo tudi prekmurske specialitete kot so bograč, dödoli in ciganska pečenka, na svoj račun pa pridejo tudi ljubitelji pic. V Beltincih poleg restavracije v prenovljeni zgradbi iz 19. stoletja ponujajo tudi sodobno opremljene sobe za prijetno bivanje. 

Gostilna Turk,  Izidor Zelenc, Hotedršica

Gostilna Turk je pristna družinska gostilna s skoraj 100-letno tradicijo in sloganom »domače, sveže, lokalno«. So samooskrbni s krompirjem, česnom in sezonsko zelenjavo. Meso in druge sestavine kupujejo od lokalnih pridelovalcev. Poudarek je na tradicionalni kmečki hrani s pridihom modernosti. Ker cenijo domače, lahko gostje izbirajo med raznovrstnimi jedmi, ki nastajajo po starih družinskih receptih, ki se že desetletja prenašajo iz roda v rod. Ponudbo dopolnjujejo s cateringom in prenočišči.

Gostišče Dular,  Maksimiljan Jamnik, Kotlje

Gostišče Dular je ena izmed najstarejših slovenskih gostiln, saj segajo njene korenine daleč v preteklost, menda vse tja do rimskih časov, ko je tod mimo peljala znana Rimska cesta, v družinski lasti pa je že od leta 1913. V Gostišču Dular bogato ponudbo združujejo s toplino družinske tradicije, zato vedno poskrbijo, da se gostje počutijo kot doma. V svoji ponudbi imajo izvirne domače koroške specialitete. Velik pomen dajejo kakovosti, saj je vsaka jed vedno sveže pripravljena. In če gre verjeti Korošcem, se pri Dualarju vedno dobro je.

Gostilna Grad, Jože Grad, Ljubljana

Gostinstvu se je zapisal Ivan Grad že v začetku 20. stoletja v domačem Beričevem, njegov sin Jože Grad st. pa je tradicijo nadaljeval pod vznožjem Šmarne gore, kjer v hladu starih orehov in kostanjev še danes strežejo daleč naokoli prepoznavne pohane piške. Preproste recepte so dopolnili Jože Grad st., za njim njegov sin Jože, nato pa njegovi trije sinovi, ki danes vodijo gostilno. Domača hrana in osebni pristop pričarajo pristno vzdušje, kar gostje še posebej cenijo. V čast si štejejo, da se že generacije stalnih gostov vedno znova rade vračajo.

Gostilna Vernik, Primož Šauperl, Ruše

Gostilno Vernik družina Šauperl vodi že 55 let, a zgodovina te gostilne sega več sto let nazaj. Njihova ponudba temelji na kakovostni in lokalni hrani, ki prihaja iz rok slovenskih pridelovalcev in dobaviteljev. Slovijo po številnih domačih specialitetah, divjačini in polnjenem domačem zajcu, sledijo pa tudi sodobnim prehranjevalnim navadam. Kulinarično doživetje lepo zaokrožujejo štajerski in slovenski vinarji. Od leta 2011 je Gostilna Vernik del blagovne znamke Gostilna Slovenije.

Gostišče Tolc, Primož Pintar, Sorica

Gostišče Tolc se nahaja v Sorici, rojstnem kraju enega največjih slovenskih slikarjev Ivana Groharja. Slovi po družinski gostoljubnosti in odlični slovenski kulinariki. Pod skupno streho na enem mestu najdete gostilno s tematskimi gostilniškimi sobami, sedem udobnih sob in apartmajev ter vinsko klet z najrazličnejšimi vini. Domačo moderno kuhinjo zaznamujejo sestavine, ki jih pridelajo na lastni kmetiji oziroma jih kupijo od lokalnih dobaviteljev. »Sorško domače malo drugače,« pravijo in gostom ponudijo družinsko gostoljubje, tradicijo in naravo.

Gostilna pri hrastu, Milan Stjepanović, Nova Gorica

Gostilna pri hrastu je zakladnica okusov s furmanskim pridihom. Goriška furmanska kulinarika je bila preprosta, vendar za tiste čase neverjetno bogata s svežimi, zdravimi in raznovrstnimi pridelki. To izročilo ohranjajo še danes, vendar jedi pripravljajo na sodoben način, prilagojen današnjemu načinu življenja, skladno z letnimi časi. V njihovi kuhinji vedno ustvarjajo nekaj novega in še tako vsakdanjo jed nadgradijo z odličnimi vini iz znanih primorskih kleti. Prijeten in preprost ambient ter predano osebje vas v Gostilni pri hrastu ne bodo pustili ravnodušne.

Maribor, gostinsko, trgovsko in storitveno podjetje d. o. o., Maribor

Že ime puba in restavracije – Meating – nakazuje bistvo njihove ponudbe. Beseda je namreč skovana iz treh angleških besed, in sicer meat, eat in meeting. Prva namiguje na to, da so mojstri mesnih specialitet, druga potrjuje, da bo obisk povezan s kulinaričnim uživanjem, tretja pa, da gre za prostor, ki je kot nalašč za vsakršna družabna ali poslovna srečanja. Poleg puba in restavracije pod njihovim okriljem posluje še kavarna Florjan na Grajskem trgu v Mariboru, kjer pa goste razvajajo z odlično kavo, torticami in drugimi dobrotami.

Gostinci priznanja za kakovost 2022

                                                                                             

Priznanja za 30 let dela v gostinstvu so prejeli:                                                                        

  • Gostilna Makorič,  Darja Makorič, Orehovlje
  • Pizzerija Frnažar, Viljem Klančič, Miren
  • Ošterija Žogica, Saša Golob, Solkan
  • Bistro Admiral, Marjan Kozlovič, Koper
  • Gostišče Šiftar, Maja Šiftar Vučko, Moravske Toplice
  • Dnevni bar Gool, Franc Kous, Gradišče
  • Dnevni bar Kous, Milena Kous, Krašči
  • Gostilna Koblarjev zaliv, Mateja Koblar, Kamnica 
  • Restavracija ribji bistro, Marvin Ivančič, Maribor     
  • Kavarna Zupan d. o. o., Saša Zupan, Kamnica
  • Okrepčevalnica Mlakar, Roman Mlakar, Kungota pri Ptuju
  • Gostišče pri Francki, Jože Stare, Mirna
  • Okrepčevalnica Žabjek, Ana Tibaut, Žižki
  • Okrepčevalnica Marička, Marija Škabar, Zalog pri Cerkljah
  • Gostilna pri izviru Hublja, Stane Pižent, Ajdovščina
  • Herblan d. o. o., podjetje za gostinstvo, turizem, trgovino in proizvodnjo, Grahovo
  • Restavracija "JB", Janez Bratovž s. p., Ljubljana

Priznanja za 40 let dela v gostinstvu so prejeli:                                                                        

  • Okrepčevalnica istrska klet "Slavček", Vojko Valič, Koper
  • Picerija in restavracija Škufca, Mihael Škufca, Prevalje
  • Gostilna Kunstelj, Anton Štiherle, Radovljica

Priznanje za 50 let dela v gostinstvu je prejel:                                                                          

  • Pension Valerija, Valerija Konečnik, Zgornje Jezersko

Penzion Valerija ob cesti skozi dolino daleč naokoli slovi po gostoljubju in izvrstni kuhinji. Prisegajo na kakovost in preverjene dobavitelje, kar je dodaten razlog za zadovoljstvo njihovih gostov.

Priznanje za 60 let dela v gostinstvu je prejela:                                                                        

  • Domačija Ražman, Vladimir Ražman, Gračišče

Domačija Ražman je družinska kmetija, ki združuje gostilno, vinograde, vinsko klet, sadovnjake, oljčnike in prenočišča za turiste. Gostom nudijo predvsem dobrote istrske kuhinje, posebno pozornost pa namenjajo sezonski ponudbi.

Priznanje za 90 let dela v gostinstvu je prejela:                                                                        

  • Gostilna in motel pri Lešniku, Zdenka Lešnik, Maribor

Lešnikovi so v službi gostoljubja in pristnih štajerskih okusov že od leta 1932. Bogata tradicija in skrb za zadovoljstvo gostov pa sta garancija tudi za uspešno delo prihodnjih rodov.

 

Preberite tudi:

Skupna izjava delodajalskih organizacij o predlogu zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize

Predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize žal ne rešuje osnovnega problema, na kar predstavniki gospodarstva že ves čas opozarjamo, in sicer visokih ponudb za zakup električne energije za leto 2023. V gospodarstvu smo pričakovali, da bo uredba, ki jo je vlada sprejela prejšnji teden, vplivala na te ponudbe, vendar se to ni zgodilo. Zato bo tudi učinek včeraj sprejetega predloga zakona izjemno skromen. Kljub subvencijam bodo podjetja plačevala mnogokrat višjo ceno električne energije kot njihovi konkurenti v sosednjih državah. Podjetja bodo tako prisiljena v zmanjševanje porabe energije tudi z zmanjševanjem proizvodnje, kar bo pripeljalo do odpuščanja odvečnih delavcev, česar pa si nihče v podjetjih ne želi. V tem primeru tudi ukrep subvencioniranja začasnega čakanja na delo ne bo zadostoval, saj je omejen na največ 30 delovnih dni. Podjetja, ki bodo prisiljena v zmanjševanje ali ukinitev proizvodnje, bodo izgubila posle, ki se jih v tako kratkem času ne da nadomestiti, če sploh. Predlog zakona sicer vsebuje nekatere pripombe gospodarstva, in sicer je bilo upoštevano načelo sorazmernosti, kar pomeni, da se pri upravičencu, ki je bil v letu 2021 zaprt zaradi odloka vlade (posledica epidemije COVID-19), lahko kot referenčno obdobje šteje enako obdobje v letu 2019, v katerem je posloval brez teh omejitev, kar potrjuje z izjavo. Vključena pa je tudi pomoč zaradi zmanjšane gospodarske uspešnosti, ki jo predvideva evropski okvir, za katero pa je še potrebno pridobiti formalno priglasitev Evropske komisije. V predlog zakona je bilo dodano tudi določilo, da podjetja, ki so upravičene do pomoči, ki presega 4 milijone evrov, ob izpolnjevanju dodatnih zaostrenih pogojev, bodo morala pridobiti še naknadno potrditve vlade s posebnim sklepom. Po drugi strani je vlada, brez posvetovanja s predstavniki gospodarstva, v predlog zakona vnesla dodatno omejitev, in sicer, da bodo podjetja, ki imajo zakupljeno električno energijo v letu 2023 po ceni, ki je nižja od 150 evrov na MWh oziroma zakupljen zemeljski plin po ceni, ki je nižja od 79 eurov na MWh, upravičena le do enostavne pomoči, se pravi za najmanjšo od petih predvidenih oblik pomoči. S tem ukrepom je vlada v bistvu postavila spodnjo mejo obljubljenega koridorja, ne pa tudi zgornje meje, kar podjetja že od samega začetka zahtevajo in pričakujejo. Slovensko gospodarstvo ne potrebuje proračunskega denarja. Potrebuje pa konkurenčne in primerljive pogoje, kot jih imajo podjetja v drugih državah. Uspešno gospodarstvo pa je predpogoj za družbeno blaginjo. Pričakujemo, da bo vlada v postopku sprejemanja zakona v Državnem zboru RS spremenila sporne člene in gospodarstvu zagotovila pomoč kot jo zasluži, sicer bo napovedana milijardna pomoč gospodarstvu ostala le mrtva črka na papirju. S spoštovanjem, Predsednik GZS Tibor Šimonka Predsednik OZS Blaž Cvar Predsednica TZS Mariča Lah Predsednik ZDS Marjan Trobiš Predsednik ZDOPS Marko Lotrič
Pišite nam