Skrajni rok za odmero dopusta se nezadržno približuje
Avtor: Dušan Bavec
Delodajalci imate resda še dober mesec časa za izpolnitev obveznosti iz 2. odst. 160. člena Zakona o delovnih razmerjih oz. ZDR-1, na podlagi katerega je treba zaposlene najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri dopusta za tekoče leto, pa vendar ni nič narobe, če ne čakate prav do zadnjega dne, saj se v časovni stiski rado kaj zaplete.
Kako in kdaj delavce obvestiti?
Zgolj ustno obvestilo delodajalca seveda ne zadostuje. Delodajalec mora delavce obvestiti o odmeri letnega dopusta v pisni obliki in z osebno vročitvijo obvestila zaposlenemu, lahko pa ga obvesti tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, če takšno uporabo zagotavlja in nalaga delodajalec. Za tovrstno obvestilo se ne zahteva, da je izdan v obliki sklepa ali odločbe, prav tako ni potreben pravni pouk.
V primeru zaposlitve po presečnem datumu 31. marec, predlagamo odmero sorazmernega dopusta za tekoče leto in sicer v obsegu 1/12 celotnega za vsak mesec zaposlitve, že v sami pogodbi o zaposlitvi ali pa s posebnim pisnim obvestilom, ki naj se zaposlenemu poda čimprej po nastopu dela.
Pri pogodbah o zaposlitvi za določen čas je obvezna sestavina pogodbe tudi način izrabe letnega dopusta, zato naj se predvideni datum izrabe dopusta opredeli že v sami pogodbi o zaposlitvi. Vsekakor bi moral biti dopust izrabljen še pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena takšna pogodba. Zagotovo gre za napačno postopanje, ki se občasno sem ter tja v praksi še vedno kdaj zgodi, da se namreč delavcu zaradi neizrabljenega dopusta ob izteku časa za katerega je bila sklenjena, pogodbo o zaposlitvi podaljša z namenom izrabe dopusta. Niti ZDR-1, niti kolektivne pogodbe ne poznajo razloga, ki bi opravičeval sklepanje nove pogodbe za določen čas iz razloga neporabljenega dopusta, seveda pa tudi kakršenkoli aneks k obstoječi pogodbi o zaposlitvi za te namene ni dopusten.
Katere kriterije za odmero dopusta določa zakon?
Zakonski kriteriji in merila za odmero letnega dopusta so popolnoma enaki kot v lanskem letu, saj se v tem času ZDR-1 ni spremenil. Zakon določa, da kot osnova vsakemu zaposlenemu pripadajo štirje delovni tedni letnega dopusta. To pomeni, da ima delavec, katerega delovni teden je razporejen na štiri dni v tedni za osnovo 16 dni dopusta, pri petdnevnem predstavlja osnovo 20 dni dopusta, pri šestdnevnem delovnem tednu pa 24 dni. Poleg te osnove je že na podlagi zakona delavec lahko upravičen do dodatnih dni dopusta in sicer za 3 dni starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke. Prav tako daje zakon dodaten dan dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti. Delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti pa ima pravico do dodatnih 7 dni dopusta.
Ali za odmero dopusta upoštevati tudi kolektivno pogodbo?