Slovenski cestni transport se ruši pod težo tovora, ki mu ga nalaga država

Kljub zavedanju, da sta dobro razvita cestni transport in logistika ključna za delovanje gospodarstva in celotne družbe, ta sektor postaja vsak dan bolj nekonkurenčen. Na današnji strateški nacionalni konferenci so opozorili, da je prevozniški sektor v primerjavi s konkurenco v slabšem položaju zaradi številnih novih finančnih in administrativnih obremenitev ter nestabilnega poslovnega okolja.

»Slovenski cestni transport se ruši pod težo tovora, ki mu ga nalaga država,« je razmere v dejavnosti uvodoma opisal predsednik Sekcije za promet pri OZS Peter Pišek. Izpostavil je visoke stroške dela, pomanjkanje kadra, počasno pridobivanje dovoljenj ter dodatne finančne in administrativne obremenitve, kar izrazito slabi položaj slovenskih cestnih prevoznikov. »Slovenski transport in celotno gospodarstvo si tega ne zasluži. Moramo povedati na glas, da smo vse bolj nekonkurenčni. Podjetja v sosednjih državah so manj obremenjena in bolj konkurenčna,« je še povedal Pišek.

Tudi predsednik Sekcije za prevoz blaga v cestnem prometu pri GZS Milan Slokar je poudaril, da se panoga, ki bi sicer morala gledati v prihodnost in vlagati v digitalizacijo in trajnostne rešitve, sooča z resnimi izzivi. »Zavedamo se pomena sodobnih tehnologij in pristopov. Imamo številna uspešna podjetja, ki vlagajo v trajnostne rešitve in nagrajujejo zaposlene, a vsi si tega ne moremo privoščiti. Samo za primer, predlagana obvezna božičnica lahko ogrozi obstoj celotne panoge,« je poudaril Slokar.

Glede izzivov in priložnosti trajnega cestnega prometa sta svoja mnenja soočila tudi s predstavnikoma države. Osredotočili so se na zeleni prehod in digitalizacijo. Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo mag. Andrej Rajh, je poudaril, da si ministrstvo z več ukrepi prizadeva pomagati prevozniškemu sektorju pri zelenem prehodu in digitalizaciji, kar zadeva infrastrukturo pa je napovedal tudi konkretne korake pri vzpostavitvi zalednih centrov in skladišč.

Državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl je poudaril, da so okoljski in podnebni cilji pač nuja. Priznal je, da v preteklosti kakšni načini za dosego teh ciljev niso bili pravi in v prihodnje napovedal širši dialog. V razmislek je dal tudi predlog, da bi Slovenija, podobno kot nekatere druge države (Slovaška, Češka, Madžarska in Nemčija), pri cestninah uvedla dodatek na CO₂, ki bi bil lahko vir za vzdrževanje infrastrukture. 

Pišek je poudaril, da sektor potrebuje pomoč države, saj bo, če ne bo sposoben opraviti zelenega prehoda, slej ko prej izpadel iz poslov in pozdravil Rajhovo napoved, da se v zaledju začnejo graditi intermodalni logistični centri, ki bodo pripomogli k ustvarjanju dodane vrednosti s predelavo in dodelavo tovora, ki prihaja iz luke Koper. Glede Vajglovega predloga pa je dejal, da bi bil sprejemljiv, če bi bila zbrana sredstva namenjena izključno transportu. »Bojim pa se preteklih izkušenj, ko je sektor, zaradi svoje družbene odgovornosti pristal na kompromis. Na koncu pa je dobil le dodatne obremenitve. Danes pretekle obljube politiko ne zanimajo,« je opozoril.

Slokar je dodal, da cestni prevozniki pričakujejo dialog z državo: »Z nami naj se pogovarjajo. Moramo najti kompromise, ne pa da se jezimo eden na drugega. Pomembno je, da se dogovorimo za sistem, ki bo vzdržen za vse vpletene.

Strateško nacionalno konferenco Trajnostni razvoj cestnega prometa, ki sta jo že osmič organizirala Sekcija za promet pri OZS v okviru Slovenskega centra za krožno gospodarstvo in mreže Enterprise Europe Network ter Združenje za promet pri GZS pod okriljem ministrstva za infrastrukturo, so obogatili strokovni prispevki o sodobnih tehnologijah, trendih v dejavnosti in prometni varnosti.

Ob tej priložnosti je Sekcija za promet pri OZS predstavila tudi knjižico, v kateri so zbrane najpogostejše težave, s katerimi se srečujejo prevozniki. Dopolnjene so tudi s primeri škode, ki zaradi njih nastaja, izpostavljene pa so tudi možne rešitve, ki bi lahko pripomogle k lažjemu in učinkovitejšemu opravljanju njihove dejavnosti.