Slovenski globalni forum: Skupaj za krepitev slovenskega gospodarstva

Za nami je že 6. konferenca o internacionalizaciji, ki jo je  pod novim imenom Slovenski globalni forum skupaj s partnerji organiziralo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. O prihodnjem razvoju slovenskega gospodarstva so razpravljali trije ministri, predstavniki akademske sfere in podjetniki, med njimi tudi predstavnika naše stanovske organizacije OZS njen predsednik Blaž Cvar in generalni direktor Danijel Lamperger.

Svet za internacionalizacijo gospodarstva

Še pred konverenco se je zjutraj v Mariboru sestal Svet za internacionalizacijo gospodarstva, ki predstavlja koordinativno telo in strokovno-posvetovalni organ ministra za gospodarstvo, turizem in šport ter ministrice za zunanje in evropske zadeve. Udeleženci so izmenjali vsebine in prihodnje dogodke za krepitev internacionalizacije gospodarstva za njegovo nadaljnjo rast. Posebej izpostavljen je bil EXPO 2025 v Osaki, kot ena od globalnih gospodarskih priložnosti. Naslednji sestanek sveta na ministrski ravni bo v jesenskih mesecih, na katerem bo osrednja vsebina status in krepitev števila ekonomskih svetovalcev in znanstvena diplomacija.

Aktivnosti za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport pripravlja akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, katerega ukrepi bodo usmerjeni na tri stebre:

• na obstoječe industrije in njihovo nadgradnjo, dekarbonizacijo.
• nove industrije in nove produkte, kjer je fokus na startup in scaleup podjetjih in
• globalna inovativna  podjetja.

Cilj je doseči povečanje dodane vrednostni na zaposlenega na 100.000 evrov do leta 2030. V letu 2023 je ta v Sloveniji znašala 61.000 evrov. Gre za ambiciozen, a dosegljiv cilj, ki pa ga morajo za svojega vzeti vsi deležniki, ki so del procesa razvoja, tako podjetja, družba kot celota in državni aparat. Tak preboj terja tako spremembe v organizaciji in kulturi podjetij, kot tudi v dojemanju in sprejemanju podjetništva in podjetniške miselnosti.

Ukrepi usmerjeni tudi v podporo podjetništvu

V letu 2024 ima ministrstvo skupaj s svojimi izvajalskimi institucijami na voljo 672,4 milijona evrov razvojnih spodbud za gospodarstvo, od tega bo 339,2 milijona evrov razpisalo samo ministrstvo v okviru 42 različnih ukrepov. Gre za sredstva evropske kohezijske politike in sredstva Načrta za okrevanje in odpornost. Ukrepi so usmerjeni v podporo podjetništvu, energetski učinkovitosti in razogljičenju industrije, raziskavam, razvoju in inovacijam, nadaljnjo internacionalizacijo gospodarstva, krožno gospodarstvo, lesno-predelovalno industrijo. Delno bodo finančna sredstva namenjena tudi v podporno okolje, kjer ministrstvo financira storitve SPOT točk in subjektov inovativnega okolja. Za startupe so preko Slovenskega podjetniškega sklada že na voljo subvencije in z njimi povezano mentoriranje in usposabljanje.

Sofinanciranje neposrednih naložb

Tuja podjetja, ki izvajajo neposredne naložbe v Sloveniji in izpolnjujejo določene zakonske kriterije, so lahko upravičena do finančne pomoči v obliki nepovratnih sredstev, investicije v raziskave in razvoj pa so deležne davčnih olajšav. Ministrstvo trenutno intenzivno pripravlja prilagoditev zakonodaje za večjo produktivnost slovenskega gospodarstva, in sicer predvsem na spremembah Zakona o spodbujanju investicij in Zakona o podpornem okolju.

Slovenski globalni forum

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport želi s Slovenskim globalnim forumom zgraditi močan globalni ekosistem slovenskega gospodarstva. Povezati želi podjetja, gospodarsko diplomacijo, slovenske poslovne klub po svetu in podporne mehanizme države. Zaključke konference bo ministrstvo upoštevalo v okviru prenove zakona o spodbujanju investicij, ki je v teku.

Program in govorci konference Slovenski globalni forum >>>

Poudarki govorcev uvodnega dela konference

Podpredsednica vlade in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je uvodoma spomnila, da letos obeležujemo 20. obletnico članstva Slovenije v EU, s katerim so slovenska podjetja vstopila v enega bolj konkurenčnih trgov v svetu in v katerem danes opravijo glavnino poslov. "Kot zunanja ministrica se zavedam pomena članstva v EU in hkrati odgovornosti, ki jo imamo, ko soodločamo o evropski prihodnosti. Dejstvo je, da se v Bruslju sprejema skoraj 80 odstotkov aktualne zakonodaje v Sloveniji, ki vpliva na slovenska podjetja. Zato je pomembno, da so pravila, ki jih sooblikujemo in veljajo na našem notranjem trgu EU, predvidljiva in prijazna za poslovanje. Z aktivnostmi gospodarske diplomacije podjetja spodbujamo k skupnemu sodelovanju in oblikovanju skupne evropske prihodnosti po naši meri," je poudarila ministrica Fajon in glede aktivnosti zunanjega ministrstva dejala: "Pri načrtovanju naših aktivnosti v tujini poslušamo interese gospodarstva, pomagamo pri privabljanju tuje delovne sile, spodbujamo in pomagamo slovenskim podjetjem pri internacionalizaciji poslovanja. Verjamemo, da je to način za ohranjanje kondicije, krepitev inovacij in ustvarjanje večje dodane vrednosti. Zato smo lani skupaj z močnimi gospodarskimi delegacijami obiskali Centralno Azijo, Vietnam in Republiko Korejo, letos pa Japonsko in Kitajsko, in sicer z največjo poslovno delegacijo doslej, 54 podjetji. Večjo vidnost v svetu nam omogoča tudi članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov in resnično si želim, da bi to znali izkoristiti, predvsem na področju gospodarstva.«

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je ob tem povedal: »Slovenija je izvozno naravnana družba, brez izvoza ni slovenskega gospodarstva. Pomembno je, da vsake toliko časa pogledamo, kaj delamo dobro in na katerih področjih imamo še neizkoriščene priložnosti. Predstavili smo tudi vizijo, ki smo si jo zastavili z akcijskim načrtom za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, s katerim zasledujemo dvig dodane vrednosti našega gospodarstva. Želimo okrepiti možnosti slovenskih podjetij, da z novimi trajnostnimi izdelki osvajajo nove priložnosti v svetu ter da povečamo vidnost slovenskih končnih produktov, ki so rezultat slovenskega znanja, inovacij in dizajna.«

Minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek je dejal: "Napovedujem, da bomo s spremembami programa evropske kohezijske politike razvoju in proizvodnji strateških brezogljičnih tehnologij, večji samozadostnosti pri preskrbi s kritičnimi materiali in razvoju inovativnih projektov namenili dodatnih 150 milijonov evrov. Tudi Maribor lahko s svojo univerzo in s svojimi podjetji ter industrijo v tem prepozna priložnost za hitrejši gospodarski razvoj in zmanjšanje razvojnih razlik. Te priložnosti med univerzo in gospodarstvom lahko Maribor spet okrepijo v močno gospodarsko, inovativno in industrijsko središče."

Izvršna direktorica in partnerka Boston Consulting Group, Melanie Saier Larsen je poudarila: »Evropsko središče za inoviranje naprednih in trajnostnih tehnologij se dobro ujema s slovenskimi ambicijami na področju gospodarskega razvoja in svetovnimi trendi. Slovenija se ponaša z obsežnimi zmogljivostmi pri proizvodnji izdelkov visoke vrednosti in razvoju inovativnih globalnih rešitev, vključno z digitalnimi, ki jih podpirata močan izobraževalni sistem in usposobljena delovna sila. Preboj na tem področju bi lahko odtehtal pretekle zamujene priložnosti.«

Ob tem je Saier Larsen poudarila nujnost usklajenih medresorskih projektov in učinkovitega sodelovanja različnih deležnikov: »Pri tem je pomembno, da vse aktivnosti spremljajo napori za razvoj bolj podpornega poslovnega okolja, tako za izboljšanje položaja in konkurenčnosti slovenskih podjetij, vključno z zagonskimi podjetji, kot za privabljanje najbolj inovativnih podjetij na svetu. To vključuje naslavljanje že znanih izzivov na različnih področjih, kot so infrastruktura, javne finance, davčna politika in delovna zakonodaja, ob tem pa mora poskrbeti tudi za večjo spolno uravnoteženost v upravnih odborih podjetij, saj brez nje po nepotrebnem izgublja velik potencial.«

Dr. Jure Knez, predsednik Dewesofta je izpostavil, da je slovenski naravi inovativnost v krvi. Slovenska podjetja so to že dokazala. Pozdravil je nadgradnjo članstva v Evropski vesoljski agenciji iz pridruženega v polnopravno članstvo, ki podjetjem odpira vrata, podjetja pa bodo morala te priložnosti izkoristiti. »Za povečanje inovativnosti v Sloveniji večinoma ne potrebujemo sredstev ampak predvsem ugodno zakonodajo, ki je sedaj dejansko v pripravi. Verjamem, da bomo z dialogom postavili Slovenijo v ospredje Evropske unije in sveta,« je poudaril.

Krepitev globalnih ambicij v drugem delu konference

Osrednja tema drugega dela konference je bila krepitev globalnih ambicij, primeri uspehov in pritegnitev novih naložb z visoko dodano vrednostjo v Slovenijo.

Izpostavljeni so bili ukrepi in aktivnosti, ki so na voljo podjetjem pri mednarodnem gospodarskem povezovanju, ter povezovanje podjetij, gospodarske diplomacije in slovenskih poslovnih klubov, kar je prispevalo k bogatemu izmenjavanju idej in izkušenj med udeleženci. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport skrbi za večanje prepoznavnosti Slovenije kot privlačne destinacije za naložbe z visoko dodano vrednostjo. Udeleženci so izpostavili pomen takšnih konferenc kot je Slovenski globalni forum, za izmenjavo idej, izkušenj in dobrih praks pri internacionalizaciji slovenskega gospodarstva.

Primeri dobrih praks globalnih ambicij

Jernej Salecl, generalni direktor direktorata za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport je z zbranimi delil možnosti gospodarske krepitve slovenskih podjetij, ki vstopajo na tuj trg.  Slovenija na evropskem zemljevidu izvaža 54,9 milijard. »V 15 držav izvažamo skoraj 74 odstotkov. Top pet izvoznih držav, kamor Slovenija izvaža so Nemčija, Italija, Hrvaška, Avstrija in Francija. Kar je pomembno, je krepitev globalnih ambicij,« je povedal Salecl. V ta namen so slovenska predstavništva z ekonomskimi svetovalci, veleposlaništvi, konzulati in stalnimi predstavništvi pri mednarodnih organizacijah, v pomoč podpori podjetjem. S tem je vstop na tuje trge olajšan. »Ambicije krepimo skupaj. Podpora skozi partnerske agencije – Spirit Slovenija, Slovenski podjetniški sklad, SID banka, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije so tiste, ki predstavljajo pomembno podporo slovenskim podjetjem,« je še dodal Salecl.

Povedal je, da je slovensko gospodarstvo v globalnem merilu uspešno, vendar je trenutno izvoz fokusiran v EU države, kjer je 25 milijardni trg, na zahodu pa imamo trg Severne Amerike, na vzhodu azijski trg. Na obeh trgih je za preko 30 milijard priložnosti za izvoz, zaradi česar so pomembne globalne ambicije slovenskega gospodarstva, »zato bodimo bolj ambiciozni v delih sveta, kjer še nismo tako prisotni, naša diplomatska mreža se širi in je na voljo za pomoč in podporo.« 

Treba je imeti pogum in iti v svet

Kot primer velikega uspeha se je dr. Jure Knez, predsednik in soustanovitelj Dewesoft, osredotočil na strategije in izzive prodaje visokotehnoloških izdelkov na globalnem trgu, pri čemer je delil svoje bogate izkušnje in nasvete glede uspešnega trženja in prodaje teh izdelkov v različnih državah po svetu. »Potrebno je iti v svet, izkušnje so potrebne. Diplomacija, ministrstva in zbornice, delujejo v podporo podjetjem, vendar včasih to ni dovolj. Distributerji, prodajni kanali in strateški partnerji so tisti, s katerimi se odpre okno v svet in pomagajo pri ključnih elementih posla. Na dolgi rok delujejo samo lastne prodajne mreže, v tem primeru je uspeh zagotovljen,« je dejal Knez. Kot ključne mejnike v podjetju Dewesoft je izpostavil programsko opremo, celovite rešitve in lastno prodajno mrežo. »Vse to je povzročilo, da podjetje Dewesoft v zadnjih letih raste zelo hitro,« je dodal Knez. V lanskem letu so presegli 100 milijonov evrov prometa. Obstajajo pa tudi nevarnosti, Knez je izpostavil kibernetske grožnje in prepovedi poslovanja. Želi si, da skupaj s slovensko vlado in diplomacijo ustvarijo okolje, kjer lahko slovenska podjetja dobijo pomoč. V zaključku pa je izpostavil, da je pomembno, da smo drugačni in ponosni na Slovenijo.

Odgovor na vprašanje, kako privabljati velike investicije v Slovenijo, je ponudil Gregor Makuc, direktor Korporativnih zadev in član uprave Leka d. d. Njihova 400 milijonov evrov vredna naložba v visokotehnološki center v Lendavi bo prinesla nizke obremenitve naravnega okolja, vertikalno integrirano oskrbo, 300 novih delovnih mest, dostopno zdravljenje z biološkimi terapijami. »Slovenija bo postala razvojno-proizvodno središče za biološka zdravila,« je izpostavil Makuc. V nadaljevanju je pojasnil, zakaj je bila Slovenija, Lendava in Lek zmagovalna kombinacija za to naložbo. »Lek je eno izmed najuspešnejših podjetij v Sloveniji, ki je zgradilo močno blagovno znamko, ima znanje in izkušnje, predvsem pa zmožnost nenehnega izobraževanje procesov. V Sloveniji postavljamo »benchmark«, da se konkurenca prilagaja nam in ne mi njim,« je dodal Makuc. Izpostavil je tudi pomembnost podpornega okolja, vključevanje ministrstev in kabineta vlade, finančne spodbude, davčne olajšave, podporo izobraževalni institucij. »Na koncu je odtehtalo sodelovanje, saj smo dokazali, da je lahko uspešno, hitro in učinkovito,« je zaključil Knez.

Kako v Slovenijo pritegniti nove naložbe z visoko dodano vrednostjo

Zaključna okrogla miza z naslovom »Kako v Slovenijo pritegniti nove naložbe z visoko dodano vrednostjo« je združila podjetnike in globalne menedžerje, ki so z udeleženci delili poglede na ključne dejavnike, ki privlačijo tuje naložbe z visoko dodano vrednostjo. Razpravljali so o prednostih in izzivih, s katerimi se soočajo podjetja pri ustanavljanju in širitvi svojih dejavnosti v Sloveniji, ter o ukrepih, ki jih država ponuja za povečanje privlačnosti za tovrstne naložbe. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport želi s strategijo za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva pospešiti njegovo transformacijo in doseganje visoke dodane vrednosti. Strategija sledi viziji, da Slovenija postane novo evropsko središče za inoviranje naprednih in trajnostnih tehnologij s strateškim ciljem, da dosežemo 100.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega do leta 2030.

Akcijski načrt zato temelji na treh stebrih:

1. nadgradnji in dekarbonizaciji obstoječih industrij,
2. novih produktih in novih industrijah,
3. privlačnosti Slovenije za inovacijske aktivnosti globalnih visokotehnoloških podjetij.

Dr. Hubert Kosler, direktor družb Yaskawa Ristro in Yaskawa Slovenija, je izpostavil pomen digitalizacije, saj v njihovem podjetju to pomeni višjo učinkovitost v poslovanju. »Brez uvajanja digitalizacije v naš proizvodni proces, ne bi mogli slediti tovarni prihodnosti. Naslavljamo tudi manjši CO2, uporabljamo daljinsko ogrevanje na sekance, skušamo maksimalno slediti 17 trajnostnim ciljem. Največje spodbude za investiranje so vlaganje v znanje, licence in super tehnologijo. To so osnovne smernice, ki jim sledimo pri investiranju,« je povedal Kosler.

Dr. Tomaž Rotovnik, direktor podjetja SkyLabs je povedal, da ima Slovenija to prednost, da je država majhna in lahko državni mehanizem pomaga odpirati vrata gospodarstvu pri sodelovanju s tujino. Predstavniki ministrstev, občin ter ostali predstavniki vlade in podpornih gospodarskih institucij, so odprti za sodelovanje in podporo, in upoštevajo predloge in pobude, ki prihajajo iz gospodarstva. Predlagal je tudi večje vlaganje v blagovno znamko Made in Slovenia, ki bi podjetjem omogočila lažji vstop na nove trge.

Petra Štefanič Anderluh, General Manager Novartis LLC je povedala, da je Novartis investicijsko zelo aktiven v Sloveniji – od svojega prihoda od leta 2003 je investiral 3,4 milijarde evrov. »Naša proizvodna mesta dobro poslujejo in oskrbujejo svetovne trge z zdravili in imajo dobro finančno poslovanje, kar pomeni stabilnost tudi za prihodnje investicije. Slovenija predstavlja varno in stabilno državo, bi pa opozorila da investiranje ni tako enostavno, srečujemo se z eksternimi in internimi izzivi,« je izpostavila Štefanič Anderluh. Med eksternimi izzivi je izpostavila visoke davčne obremenitve, visoke stroške dela in kompleksnost pravno formalnih postopkov.  »Spodbude za investiranje, vlaganje v blagovno znamko, višanje dodane vrednosti in kader, so zelo pomembne, predvsem upoštevajoč tudi naravo delo in proizvodnih procesov. To je potrebno predvsem pri uvedbi novih tehnologij. Izpostavila bi, da samo vlaganje v opremo ni dovolj. Izredno pomembno je, da je to uravnoteženo z investiranjem v ustrezno znanje,« je še povedala Štefanič Anderluh.

Mark Pleško, direktor podjetja Cosylab je izpostavil ambicijo Slovencev pri investicijah: »Podjetje lahko investira iz dobičkov, in mora biti dovolj profitabilno, da lahko investira«. Slovenci smo zelo skromni, delati moramo na tem, da imamo dobiček in da se dobiček investira nazaj v razvoj. Predlagal je, da bi se več državnega denarja vložilo v povečanje učinkovitosti upravnih postopkov, ki so ključni za izvedbo investicij v gospodarstvu.

Vir: MGTŠ