Slovenski les bi morali bolje izkoristiti

Les je strateška surovina Slovenije in surovina prihodnosti. Zadostna količina lesa je za Slovenijo zagotovo prednost, ki jo moramo bolje izkoristiti na poti do trajnostnega preboja. To so na današnjem dogodku z naslovom Aktualni izzivi na področju lesne industrije poudarili predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Direktorata za lesarstvo in SPIRIT Slovenija javna agencija.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije že dolgo poudarja pomen lesno predelovalne industrije, kot tistega dela gospodarstva, ki bi moral Sloveniji omogočiti pravičen prehod iz premogovnih regij, prispevati največji delež k zelenemu prestrukturiranju in doseganju ciljev EU 55 in uspešno izhodno strategijo. »V OZS se smo prepričani, da bi lahko z vzpostavljanjem pogojev za trajnostni, zeleni preboj izkoristili primerjalno prednost Slovenije, ki jo predstavlja les in vrnili lesni industriji mesto, ki ga je imela pred 20 leti, ko še nismo govorili o zeleni ekonomiji. Vlado RS smo že večkrat pozvali, da izboljša svoj odnos do lesa, kot najpomembnejše domače surovine, ki jo imamo na razpolago v dovolj veliki količini in prepreči, da to surovino izvažamo, uvažamo pa gotove proizvode,« je na današnjem dogodku v organizaciji OZS, MGRT, Direktorata za lesarstvo in Spirit Slovenija med drugim poudaril predsednik OZS Branko Meh, ki je bil kritičen tudi do upravljanja  z državnimi gozdovi. »Žal se pričakovanja niso uresničila. Novoustanovljena družba SiDG, ki ji je bilo zaupano gospodarjenje z gozdovi v državni lasti je bila po zakonu predvidena tudi za zagon gozdno lesne verige. Žal do danes na tem področju ni bilo narejenega skoraj nič. Tudi naši člani ugotavljajo, da se pogoji za nakup lesa niso izboljšali. Zapleteni pogoji prodaje, ki jih potrjuje država in so osnova za javne razpise, zaostrujejo in onemogočajo nabavo malim podjetnikom,« je dejal Meh.

Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo tudi v letošnjem letu nadaljujejo z vzpodbujanjem predelave in uporabe našega naravnega bogastva - lesa, kot naravno obnovljivega vira z negativnim ogljičnim odtisom z možnostjo recikliranja in velikim vplivom na znižanje emisij toplogrednih plinov. »Zato upravičeno lahko imenujemo les za strateško surovino Slovenije in za surovino prihodnosti. Študije kažejo, da je razvojni potencial in pomen lesne panoge izjemen, tako z vidika pozitivnih okoljskih in ekonomskih vplivov, kot tudi z vidika zagotavljanja večje samooskrbe. Iz globalne ekonomije moramo namreč postopno preiti na trajnostno, zeleno in lokalno gospodarstvo, ki uporablja energetsko varčne tehnologije in energetsko nepotratne materiale, kar les je,« je na dogodku poudaril Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. Z večjo predelavo lesa lahko po mnenju ministra dosežemo velike pozitivne okoljske učinke, s katerimi bi prispevali k uresničevanju Evropskega zelenega dogovora  in doseganja cilja glede znižanja emisij toplogrednih plinov za 55 %. Strokovne  analize  namreč kažejo, da bomo te učinke dosegli s povečano predelavo lesa na vsaj 3 mio m3 letno, kar bo povečalo prihodke od prodaje v lesni panogi na 2,6 milijarde EUR. »Ključna za to je realizacija sedmih lesno-predelovalnih centrov v skupni vrednosti 140 mio EUR, ki jih je vlada umestila na seznam strateških investicij,« je še dodal Počivalšek.

O ciljih na področju lesne strategije pa je spregovoril Danilo Anton Ranc, generalni direktor, Direktorat za lesarstvo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo: »MGRT je prepoznalo lesno industrijo in potencial predelave lesa kot ključne za realizacijo Evropskega zelenega dogovora in bo izkoristilo razvojni potencial, ki ga omogočajo domači naravni obnovljivi materiali. Zadostne količine lesa namreč Sloveniji zagotavljajo nemoteno preskrbo s surovino, kratke dobavne poti in imajo pozitiven vpliv na blaženje podnebnih sprememb. Poleg tega pa predstavljajo tudi zadosten potencial za dolgoročen razvoj v smeri zelene, ustvarjalne in pametne industrije. Tudi zato je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo lesno industrijo vključilo v Slovensko industrijsko strategijo 2021-2030. Osnovni cilji do leta 2030, vezani na izkoriščanje lesa, so tako povečanje predelanega okroglega lesa v Sloveniji za neenergetsko rabo na 3 mio m³ letno, razvoj novih načinov uporabe lesa, povečanje števila zaposlenih na približno 15.000, povečanje prodajne realizacije v lesni industriji na 2,5 milijarde evrov letno in doseči 30-odstotni delež lesa v vseh novih javnih stavbah.« Za dosego teh ciljev je po mnenju Ranca nujna večja predelava lesa doma in realizacija investicij tako v primarno predelavo lesa kot v vse ostale stopnje predelave lesa. Ob tem je ključno, tako Ranc, da Strategija prepoznava tudi pomen in vlogo malih in srednjih podjetij ter samostojnih podjetnikov v lesni industriji. »Ker so na les vezane še druge panoge, kot so gozdarstvo, celulozna in papirniška industrija, del gradbeništva, kreativne industrije (oblikovanje), ima razvoj lesnopredelovalne industrije multiplikativne učinke, kar predstavlja velik potencial, ki ga je potrebno izkoristiti,« je prepričan Ranc.

Zbrane na dogodku je nagovoril tudi dr. Tomaž Kostanjevec, direktor SPIRIT Slovenija, javne agencije. »Zavedamo se, da imamo v Sloveniji številna lesarska podjetja s potencialom rasti in prepričan sem, da imamo s svojim lesnim gospodarstvom tudi potencial za trajnostni preboj. Vsem podjetjem v panogi, ki želijo napraviti korak v smeri trajnostnega razvoja SPIRIT Slovenija nudi potrebno podporo in znanje in zagotavljam, da bo tako tudi v prihodnje,« je poudaril.