Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Prijavljeni ste kot
OZS blagovne znamke Družinsko podjetništvo Revija Obrtnik-Podjetnik Kartica Mozaik podjetnih MojObrtnik.com
RAZVRŠČANJE DRUŽB

Sprememba meril glede velikosti mikro, malih, srednjih in velikih družb

09. 11. 2023
Avtor: Tamara Starič Petrović
RAZVRŠČANJE DRUŽB

Merila za razvrstitev družb na mikro, male, srednje ali velike so določena v slovenskem Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), vendar temeljijo na predpisih, ki jih sprejema EU (predvsem na Direktivi 2013/34/EU[1]Sidro).

ZGD-1 v prvem odstavku 55. člena določa, da se družbe razvrščajo na mikro, majhne, srednje in velike družbe z uporabo spodaj navedenih meril na bilančni presečni dan letne bilance stanja:

  • povprečno število delavcev v poslovnem letu,
  • čisti prihodki od prodaje, in
  • vrednost aktive.

V naslednjih odstavkih so nato konkretizirana navedena merila za vsako izmed posameznih kategorij:

  • mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od navedenih meril:
  • povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega deset,
  • čisti prihodki od prodaje ne presegajo 700.000 EUR, in
  • vrednost aktive ne presega 350.000 EUR,
  • majhna družba je družba, ki ni mikro družba, in ki izpolnjuje dve od teh meril:
  • povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50,
  • čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.000.000 EUR, in
  • vrednost aktive ne presega 4.000.000 EUR,
  • srednja družba je družba, ki ni mikro ali majhna družba, in ki izpolnjuje dve od teh meril:
  • povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 250,
  • čisti prihodki od prodaje ne presegajo 40.000.000 EUR, in
  • vrednost aktive ne presega 20.000.000 EUR in
  • velika družba je družba, ki ni ne mikro, ne majhna in ne srednja družba po prej navedenih kriterijih.

Glede na navedena merila se družbe razvrščajo na mikro, majhne, srednje in velike družbe, če na podlagi podatkov zadnjih dveh zaporednih poslovnih let na bilančni presečni dan bilance stanja obakrat presežejo ali nehajo presegati merila, ki so navedena v 55. členu ZGD-1[2].

Skladno s pooblastili[3], ki jih Evropska komisija (EK) ima[4], je dne 17. 10. 2023 sprejela predlog Delegirane direktive o spremembi Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s prilagoditvijo meril velikosti mikro, malih, srednjih in velikih podjetij ali skupin[5] (v nadaljevanju: predlog).

Iz predloga izhaja, da je v obdobju od 1. 1. 2013 do 31. 3. 2023 inflacija kumulativno dosegla 24,3 % v euroobmočju[6] in 27,2 % v 27 državah članicah Evropske unije. Upoštevajoč trend inflacije v euroobmočju v zadnjih letih, zlasti v zadnjih dveh letih, je EK mnenja, da je treba finančni merili velikosti v Direktivi 2013/34/EU spremeniti za 25 %, da se prilagodijo za učinke inflacije. Torej, predlog obravnava prilagoditev zgolj kriterijev, ki se nanašajo na čiste prihodke od prodaje in vrednost aktive, pri čemer kriterij števila delavcev ostaja enak.

Glede na predlagano prilagoditev bi nova merila pri mikro, malih in srednjih družbah znašala kot sledi:

  • mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od navedenih meril:
  • povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega deset,
  • čisti prihodki od prodaje ne presegajo 900.000 EUR, in
  • vrednost aktive ne presega 450.000 EUR,
  • majhna družba je družba, ki ni mikro družba, in ki izpolnjuje dve od teh meril:
  • povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50,
  • čisti prihodki od prodaje ne presegajo 10.000.000 EUR, in
  • vrednost aktive ne presega 5.000.000 EUR,
  • srednja družba je družba, ki ni mikro ali majhna družba, in ki izpolnjuje dve od teh meril:
  • povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 250,
  • čisti prihodki od prodaje ne presegajo 50.000.000 EUR, in
  • vrednost aktive ne presega 25.000.000 EUR.

Iz predloga je razvidno, da je njegov namen, da se s povečanjem meril glede velikosti družb zmanjša področje uporabe glede priprave, revizije in objave računovodskih in trajnostnih poročil. Z zmanjšanjem števila družb, ki bodo morala poročati, naj bi se prihranilo pri stroških in zmanjšala birokratska bremena ter racionalizirale obveznosti poročanja za družbe.

Za učinkovanje zgoraj navedene sprememb bo potrebno, da slovenski zakonodajalec ustrezno spremeni 55. člen ZGD-1 ter druge zakone, ki se glede kriterijev za razvrstitev družb sklicujejo bodisi na ZGD-1, bodisi na relevantno zakonodajo EU.

 

 

[1] Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29. 6. 2013, str. 19) (tako imenovana računovodska direktiva).

[2] Šesti odstavek 55. člena ZGD-1.

[3] EK je pooblaščena, da pregleda in zaradi prilagajana posledicam inflacije po potrebi sprejeme delegirane akte, s katerimi spremeni merila glede velikosti mikro, malih, srednjih in velikih podjetij ali skupin pri tem pa upošteva inflacijske ukrepe, objavljene v Uradnem listu EU.

[4] Na podlagi trinajstega odstavka 3. člena Direktive 2013/34/EU.

[6] Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Španija.

 
Preberite tudi