Dan odprtih vrat: Vozila, kadri, energija - danes in jutri!

V sklopu tradicionalnega sejma Avto in vzdrževanje, ta je v Celju nastal prav na pobudo naše strokovne sekcije avtoserviserjev, je 20. maja 2023 sekcija pripravila svoj dan odprtih vrat, ki je potekal kot obširno strokovno srečanje avtoserviserjev. Člani sekcije in njihovi gosti so se najprej srečali na okrogli mizi Vozila - kadri - energija: danes in jutri! Beseda je tekla o možnostih izobraževanja, pridobivanja kadrov, pa tudi o razvoju panoge ter potrebah stroke povezane s prihodnostjo električne mobilnosti.

Zbrane udeležence je uvodoma pozdravil Zdravko Klevišar, podpredsednik Sekcije avtoserviserjev pri OZS. Izpostavil je, da si sekcija ves čas prizadeva za strokovnost, poslovnost ter razvoj tehnologij in inovativnosti v dejavnosti, ob tem pa skrbi tudi za izobraževanje tako bodočih kot aktivnih avtomehanikov, saj se zaveda hitrega razvoja dejavnosti, okolja in tehnologij v katerih deluje. Vse skupaj članom prenaša s kvalitetnim informiranjem in strokovnim povezovanjem, kar je predpogoj za ohranjanje visokega nivoja storitev v dejavnosti in odnosa do okolja.

Avtoserviserji so pomemben del gospodarstva

Posebej je poudaril, da se v stroki avtoserviserji premalo zavedajo, kako pomemben in nujno potreben del gospodarstva so, saj brez njih v povezavi z avtomobilsko industrijo tehnologija in družba enostavno ne bi delovali, zato morajo na vsakem koraku skrbeti za razvoj, izobraževanje in zagotavljanje novih kadrov, ki jih tudi v njihovi panogi vse bolj primanjkuje. Pri svojem delu moraj biti natančni, dosledni in odgovorno ravnati, saj posegajo v vozila, od tega pa je odvisna tudi varna vožnja in s tem človeška življenja.

Zato je prav, da s ponosom in dvignjeno glavo ter neglede na nesoglasja z državo, zavarovalnicami, birokracijo, določenimi predpisi ali zakoni še naprej na glas in vztrajno opozarjajo na probleme in predlagajo rešitve, saj so kot strokovna sekcija stanovske organizacije to dejavnosti in družbi enostavno dolžni.

Na šolah veliko mest, a nekaj manjši vpis

Sledila je razprava o izobraževanju mladih za vrsto avtoservisnih poklicev, kjer se panoga, podobno kot moge druge, sooča s pomanjkanjem kadrov in upadom interesa mladih za te poklice. Institucionalno izobraževanje je zbranim predstavil mag. Matej Ozebek, ravnatelj Višje strokovne šole Celje, ŠC Celje, izpostavi je, da imamo v državi okrog 1.000 mest v institucionalnem sistemu izobraževanj na vseh ravneh, da interes rahlo upada, da so tudi generacije otrok vedno manjše in da med avtoserviserji že vlada hud boj za kadre. Kot veliko pridobitev je izpostavil izobraževanje za avtoservisnega inženirja, za katerega je pobudo dala ravno naša strokovna sekcija, saj je začutila potrebo mladih, večinoma naslednikov družinskih tradicij v avtoservisnih podjetjih. Za konec je avtoserviserje prosil tudi za pomoč in sodelovanje pri izobraževanju mladih, saj imajo učitelji veliko težav pri odkrivanju skrivnosti ravno pri novih tehnologijah povezanih z električnimi vozili.

Zelo uporabno vajeniško izobraževanje

Tradicionalno temeljno izobraževanje avtoserviserjev pa poteka tudi po vajeniškemu sistemu izobraževanja, ki ga vodi naša stanovska organizacija. Koncept, prednosti in možne koristi tako za dijake kot avtoservisna podjetja je predstavil Mitja Korunovski, strokovni sodelavec za izobraževanje na OZS. Izpostavil je, da je zbornica s prizadevanji za ponovno uvajanje vajeništva sledila željam številnih obrtnikov in podjetnikov, ki so želeli, da bi mladi iz šol prišli tudi bolje praktično podkovani. Vajeništvo tako zagotavlja, da se dijaki polovico časa šolanja izobražujejo ob delu na verificiranem učnem mestu v podjetju ali obrtni delavnici. Bodoči delodajalci, ki morajo biti tudi dodatno pedagoško izobraženi, lahko tako vplivajo na izobraževalni proces in mlade učijo praktičnih znanj ter jih hkrati tudi spoznajo in pritegnejo k nadaljevanju dela pri njih.

Avtoserviserji s kar štirimi mojstrskimi nazivi

Z vajeništvom je tradicionalno povezano tudi mojstrstvo. Avtoserviserji lahko mojstrski naziv dosežejo v kar štirih poklicih. Sistem izobraževanja in pridobivanja mojstrskega naziva je predstavil Zdravko Klevišar, podpredsednik sekcije, poudaril je, da pridobljen mojstrski naziv dviga ugled in zagotavlja visoko strokovno usposobljenost, vzbuja zaupanje pri naročnikih, prinaša višjo stopnjo izobrazbe, neposredno pa zagotavlja tudi pogoj za opravljanje funkcije mentorja na verificiranem učnem mestu v delavnici.

Sekcija je zanesljiv temelj razvoja stroke

Delo strokovne sekcije avtoserviserjev ter njen pomen in prizadevanja v dejavnosti je zbranim predstavil Igor Pipan, sekretar sekcije avtoserviserjev, zbranim je navedel, da je pri nas registriranih 3.445 subjektov z dejavnostjo avtoservisiranja, dejavnost jih dejansko opravlja 2.474 subjektov, od tega pa je kar 1.550 subjektova ali 63% prostovoljnih članov sekcije avtoserviserjev in naše stanovske organizacije, avtoservisna dejavnost pa zaposluje kar 10.000 ljudi. Zbranim je zagotovil, da morajo biti v svoji dejavnosti zelo ponosni, da bo to vsem skupaj pomagalo pri promociji poklica in pridobivanju novih kadrov. Opozoril je na neverjetno tradicijo avtoservisiranja v Sloveniji in izpostavil štiri družine, ki pri nas dejavnost gojijo že več kot sto let, kar nas uvršča v sam vrh svetovnih tradicij razvoja avtoservisne dejavnosti in vzbuja neverjetno zaupanje. Tudi padec vpisa na šole po njegovem mnenju ne pomeni krize dejavnosti, to mora biti spodbuda za skupno delo na celi vrsti področij aktivnosti strokovne sekcije.

Prihodnost električne mobilnosti in njene pasti

Zaključna tema dopoldanskega dela strokovnega srečanja je bila namenjena električni mobilnosti, ki jo je zbranim v izvrstnem in inženirsko realnem predavanju predstavil mag. Matej Ozebek, ravnatelj VSŠC, opisal je stroškovne vidike, razvojne možnosti in prihodnost električne mobilnosti ter ob tem izpostavil tudi številne pasti, ki potrošnike in avtoservisno stroko čakajo ob tem. S praktično predstavitvijo vzdrževanja baterij električnih vozil ga je za konec nadgradil še Janko Svet iz podjetja BMW Selma ter zbranim predstavil visoko tehnološko zahtevnost vzdrževanja in popravila baterij, ki terja veliko znanja in previdnosti.

Le skupaj in povezani v reševanje problemov panoge

Po odmoru in času, ki so ga avtoserviserji namenili ogledu sejma, se je dan odprtih vrat popoldan nadaljeval s predavanji in vodenimi razgovori med gosti iz stroke in udeleženci o aktualnih temah v avtoservisni stroki.

Z uvodom je začel Miran Andrejek, predsednik Sekcije avtoserviserjev pri OZS, izpostavil je vrsto aktualnih odprtih vprašanj, s katerimi se ukvarja sekcija v odnosu do strokovnih in državnih institucij, zakonodaje, izobraževanja ter nenazadnje tudi sodelovanja z zavarovalnicami. Člane je pozval k sodelovanju in podpori pri prizadevanjih sekcije ter poudaril, da je edino skupna in dobro povezana pot vseh akterjev v stroki porok za uspeh in oblikovanje čim boljših pogojev dela v panogi.

Praktični vidiki pravnih vprašanj stroke

Sledila mu je odvetnica Alja Fakin, ki je pripravila praktični predavanji na temo Zakona o varstvu potrošnikov in sklepanju pogodb ter z udeleženci razvila zanimivo medsebojno razpravo polno praktičnih primerov in nasvetov neposredno iz dela.

Nova kolektivna pogodba

Sklop predavanj je zaključila Nina Ličar, svetovalka Svetovalnega centra OZS, s temo veljave kolektivne pogodbe za avtoserviserje in razpravo o tem, kaj kolektivna pogodba v praksi določa.

Razvoj stroke ob podpori stroke in strokovnih srečanj

Za konec svojega res obširnega strokovnega srečanja so avtoserviserji v sproščenem vzdušju razpravljali še o pomenu znanja in izkušenj v avtovleki ter vrsti drugih tem, ki so se med udeleženci porajale sproti ter širile obzorja ter strokovni in poslovno znanje, mnoge pa bodo tudi izhodišča za nova srečanja ali delo sekcije.