O prvem programu za ohranjanje in razvoj rokodelstva

V Ribnici so na javnem posvetu zbirali predloge za oblikovanje programa za ohranjanje in razvoj rokodelstva za leto 2024, prvega tovrstnega po letošnjem sprejetju zakona o ohranjanju in razvoju rokodelstva, ob tem pa je najbolj pomembno, da zakon zaživi, da se razpišejo sredstva ter da bo rokodelstvo lahko še naprej živelo, se razvijalo in prenašalo iz roda v rod.

Na posvetu v Rokodelskem centru Ribnica pod naslovom Program za izvajanje in razvoj rokodelstva - priprava sistemskih ukrepov so sodelovali Matjaž Han , minister za gospodarstvo, turizem in šport, Tina Peček , direktorica Javnega zavoda Rokodelski center, Ribnica, Franc Stanonik , vodja Sektorja za domače storitve, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Kati Sekirnik , vodja Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije, Blaž Cvar , predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in dr. Tomaž Simetinger , predstavnik Zveze društev upokojencev Slovenije.

Javnega posveta so se udeležili tudi mag. Karla Pinter , generalna direktorica Direktorata za notranji trg, Danijel Lamperger , generalni direktor OZS in Jernej Bortolato, predsednik Sekcije za domačo in umetnostno obrt OZS.

Kot je povedal minister Han, je zakon dobra osnova, a sam po sebi še nič ne rešuje, zato so tovrstni posveti zelo pomembni za to, da bodo lahko oblikoval takšne programe, da se bo znanje prenesli na mlade, saj da je določenih mojstrov le še za prste ene roke. Ključno je, da se bo definiral status rokodelca in da bo država z raznimi programi pomagala, da bo rokodelstvo še naprej živelo, je dodal minister. Napovedal je dodatne javne posvete in izrazil upanje, da bodo prvi programi razpisani prihodnje leto. Po zakonu je za ta namen na voljo 1,5 milijona evrov letno.

Zakon je med drugim prinesel sistemsko rešitev za prenos rokodelskih znanj, in sicer prek naziva priznani rokodelec ter prek zaščite rokodelskih izdelkov oz. z njihovim certificiranjem. Za to bo skrbela Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), poleg nje pa so kot nosilci podpornega okolja rokodelstva določeni še rokodelski centri, Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije in Slovenski etnografski muzej.

Vodja konzorcijev Rokodelskih centrov Slovenije Kati Sekirnik je v izjavi dejala, da se v konzorciju zavedajo, da je zakon šele začetek njihovega dela. Pozdravila je možnost, da prek javnih posvetov od rokodelcev dobijo konkretne predloge. "Treba je naslavljati tako potrebe nosilcev kot tudi potrebe podpornega okolja. Ključna stvar pa je poskrbeti za pozitivno klimo ter omogočati prenos rokodelskih znanj in preživetje na trgu tistim, ki se z rokodelstvom profesionalno ukvarjajo," je dejala.

Dolgoletni sekretar OOZ Ribnica Pavle Hočevar je ocenil, da zakon morda preveč pozornosti namenja pristojnostim raznim institucij, pozablja pa na rokodelca. Menil je, da bi lahko podporo rokodelstvu zagotavljali tudi z davno ugodnejšo obravnavo.

V okviru posveta so predstavili tudi programske vsebine Rokodelskega centra Ribnica ter rokodelske centre iz Veržeja, Škofje Loke, Slovenske Bistrice, Slovenj Gradca, Litije, Moravč, Idrije, Rogatca in Ribnice.

Vir: STA in Ribnica.si