Predvidena pomoč zaradi visokih cen energentov še ni potrjena in ne pomeni odprave stroškovnih pritiskov v cestnem prometu

OZS – Sekcija za promet in GZS – Združenje za promet, Sekcija za prevoz blaga v cestnem prometu pozdravljata prizadevanja za uvedbo ukrepov, ki bi podjetjem pomagali blažiti posledice visokih cen energentov. Ob tem opozarjata, da predvideni ukrep še ni dokončno potrjen, saj mora za njegovo izvedbo pridobiti še ustrezno soglasje Evropske komisije.

Dokler navedeni postopki niso zaključeni, ukrep še ne predstavlja veljavne pomoči za podjetja, zato njegovih učinkov ni mogoče obravnavati kot že zagotovljenih. Še posebej neupravičena so pričakovanja, da bi lahko že napovedana pomoč pomenila razlog za avtomatično znižanje cen prevoznih storitev ali za pritisk na prevoznike, naj prilagodijo svoje cene navzdol.

Tudi če bo ukrep potrjen, bo njegova vloga predvsem blaženje izjemnih likvidnostnih in drugih finančnih pritiskov, ki izhajajo iz visokih cen energentov, stroškov dela in drugih vhodnih stroškov, ne pa popolna kompenzacija vseh dodatnih stroškov poslovanja prevoznikov.

Pomoč ne bo v celoti pokrila povečanja stroškov goriva

Gorivo predstavlja eno najpomembnejših stroškovnih postavk v cestnem tovornem prometu in predstavlja približno 30 do 35 odstotkov stroškovne strukture prevoznih podjetij. Kljub temu se spremembe cen goriva v prevoznine ne prenašajo neposredno, takoj in v celoti.

Prenos višjih stroškov je odvisen od pogodbenih razmerij med prevozniki in naročniki, uporabljenih mehanizmov usklajevanja cen ter razmer na trgu. Pri dolgoročnih pogodbah se pogosto uporabljajo indeksne klavzule za gorivo, ki omogočajo prilagajanje cen glede na gibanje cen energentov, vendar te praviloma ne zajamejo celotnega povečanja stroškov.

Ob nenadnih podražitvah morajo prevozniki povečane stroške pogosto najprej financirati sami, preden jih lahko delno prenesejo v cene storitev. Zaradi močne konkurence na domačem in evropskem trgu pa tudi kasnejši prenos stroškov pogosto ni popoln.

Zato je treba poudariti, da morebitna državna pomoč ne pomeni, da so bili pretekli stroški prevoznikov v celoti nadomeščeni ali da so nastali pogoji za znižanje prevoznin. Pomoč bo za številna podjetja predstavljala predvsem delno nadomestilo za že nastale obremenitve in podporo pri zagotavljanju likvidnosti.

Neupravičeni pritiski na zniževanje prevoznin

V zadnjem obdobju se pojavljajo pričakovanja, da bi morala predvidena pomoč zaradi visokih cen energentov neposredno vplivati na nižje cene prevoznih storitev. Takšna pričakovanja niso utemeljena.

Državna pomoč ni namenjena naročnikom prevoznih storitev kot mehanizem za znižanje tržnih cen, temveč prevoznikom za blažitev posledic izrednega povečanja stroškov. Zato pomoč ne more biti podlaga za enostranske zahteve po znižanju prevoznin ali za prenos odgovornosti za stroškovne pritiske na prevozniška podjetja.

Prevozniki so v času izrazitih podražitev energentov številne dodatne stroške že prevzeli sami, saj jih zaradi konkurenčnih razmer na trgu niso mogli v celoti prenesti na naročnike. Morebitna pomoč zato ne pomeni dodatne poslovne koristi, temveč predvsem zmanjšanje dela bremen, ki so že nastala.

Prevoznine niso odvisne samo od cene goriva

Pri oblikovanju cen prevoznih storitev gorivo predstavlja le enega izmed stroškovnih dejavnikov. Na višino prevoznin vplivajo tudi stroški dela voznikov, cestnine, vzdrževanje in amortizacija vozil, financiranje voznega parka, zavarovanja ter drugi stroški poslovanja.

Ker predvidena pomoč pokriva zgolj del posledic podražitev energentov in ne vpliva na druge stroškovne pritiske, sama uvedba pomoči ne ustvarja ekonomskih pogojev za znižanje cen prevozov.

Cene prevozov se oblikujejo na podlagi tržnih razmer, ponudbe in povpraševanja ter celotne stroškovne strukture podjetij. Državna pomoč ne predstavlja instrumenta za administrativno uravnavanje cen in ne more biti razlog za poseganje v pogodbena razmerja med prevozniki in naročniki.

OZS – Sekcija za promet in GZS – Združenje za promet, Sekcija za prevoz blaga v cestnem prometu podpirata ukrepe, ki pomagajo podjetjem blažiti posledice visokih cen energentov. Ob tem pa poudarjata, da predvidena pomoč še ni dokončno potrjena, saj je za njeno izvedbo potrebno pridobiti še soglasje Evropske komisije.

Tudi po morebitni potrditvi bo ukrep predstavljal predvsem pomoč pri blažitvi posledic izrednih razmer na energetskih trgih in ne odprave vseh stroškovnih pritiskov, s katerimi se sooča cestni promet.

Pri tem je pomembno poudariti, da morebitna omejitev oziroma ureditev, povezana s stroškom goriva, ne pomeni, da so odpravljeni vsi drugi stroški poslovanja prevozniških podjetij. Prevozniki zaradi interventnih ukrepov ne bodo prilagajali prevoznin na podlagi stroška goriva, vendar na poslovanje še vedno vplivajo številni drugi dejavniki, kot so stroški dela, cestnine, vzdrževanje in amortizacija vozil, financiranje voznega parka, zavarovanja ter drugi stroški, ki so se v zadnjem obdobju prav tako povečali.

Zato morebitna pomoč oziroma ukrepi, povezani z blažitvijo visokih cen energentov, ne morejo predstavljati podlage za neupravičene zahteve po zniževanju prevoznin. Cena prevozne storitve odraža celotno stroškovno strukturo podjetja in razmere na transportnem trgu, ne zgolj stroška goriva.