Ali bo ukinjeno prehodno obdobje na področju prostega gibanja državljanov Republike Hrvaške in njihovih članov se sprašujejo podjetniki v Sloveniji?

V zadnjem času je to najpogostejše vprašanje predvsem tistih podjetnikov, ki zaposlujejo hrvaške državljane ter podjetnikov v obmejnih podjetij s Hrvaško katerim primanjkuje vseskozi delovna sila. S pomočjo hrvaških državljanov si predvsem slovenska podjetja na obmejnih območjih s Hrvaško pomagajo zapolniti manjkajočo delovno silo, ki jih v nekaterih obmejnih podjetjih kronično primanjkuje ter na ta način ohranjajo svoje posle s tujimi partnerji in s tem tudi svoja podjetja pri življenju.  

Predlog zakona je podaljšanje prehodnega obdobja na področju prostega gibanja državljanov Republike Hrvaške in njihovih družinskih članov za nadaljnje dveletno obdobje, to je do 30. junija 2020. To pa pomeni, da bo zaposlovanje državljanov Republike Hrvaške in njihovih članov še vedno odvisno od stanja na trgu dela v Republiki Sloveniji. Naj omenimo, da gre le za predlog zakona, ki pa je še v zakonodajnem postopku.

Ne glede na to, da je v Sloveniji prišlo do izboljšanja splošne situacije na trgu dela, je v ospredju predvsem želja za zagotovitev nadaljnjega stabilnega delovanja slovenskega trga dela v prihodnjih dveh letih. Čeprav se kažejo izboljšave na trgu dela v Sloveniji, žal podjetniki ne najdejo ustreznega kadra za zaposlitev v svoji dejavnosti, ko se pojavi potreba po njej. To problematiko podjetniki rešujejo na različne načine. Eden od teh načinov je vsekakor zaposlitev tujca. Ker se slovenska obmejna podjetja s Hrvaško srečujejo s to problematiko redno si podjetniki želijo, da lahko zaposlijo hrvaškega državljana brez delovnega dovoljenja, ko potrebujejo delovno silo oziroma ko se pojavi potreba po njej, kadar ni teh na voljo v Sloveniji.     

Kljub predlogu, ki je v zakonodajnem postopku bo zbornica vztrajala, da se prehodno obdobje za zaposlovanje hrvaških državljanov ukine, kajti naši podjetniki se srečujejo s pomanjkanjem delovne sile na vseh področjih. Če želimo ohraniti slovenska podjetja tudi na obmejnih območjih morajo ti imeti ustrezen kader s katerimi bodo tudi v naprej ustvarjali dobiček in ohranjali svoja podjetja pri življenju. V nasprotnem primeru pa lahko taka administrativna ovira kot je pridobivanje ustreznih delovnih dovoljenj za hrvaške državljane v bodoče povzroči pomanjkanje ustreznega kadra in s tem tudi zapiranje podjetij ali pa  celo selitev njihove dejavnosti v tujino.