Če ste delavca zaposlili preko APZ in ga dali na ČND/SDČ ne boste dobili povračila nadomestila plače oz. subvencije (dopolnjeno 18. 12.)

Delodajalci, ki so delavca zaposlili preko aktivne politike zaposlovanja (APZ) ali javnih del, so v primeru, da so delavcu odredili čakanje na delo ali delo s skrajšanim delovnim časom, dobili zavrnitveni sklep.

OZS se s to prakso ne strinja, zato je MDDSZ že nekaj časa nazaj naslovila vprašanje.

MDDSZ nam je poslalo odgovor 2. 11. 2020. Pravijo, da je delodajalec, ki je bil izbran na podlagi javnega povabila, z ZRSZ sklenil pogodbo o izvedbi programa določenega APZ. S to pogodbo se je delodajalec zavezal ohraniti zaposlitev za zahtevano obdobje (12 ali 24 mesecev) za polni delovni čas, 40 ur na teden. Med izjemami ni naveden ukrep subvencioniranja dela s skrajšanim delovnim časom.

Objavljamo še odgovor, ki ga najdete na spletni strani ZRSZ:

V skladu z mnenjem MDDSZ delodajalci za delavce, ki so jih zaposlili v okviru programa aktivne politike zaposlovanja in prejemajo subvencijo iz tega naslova,za isto obdobjene morejo uveljavljatidelnega povračila nadomestila plače zaradi napotitve na začasno čakanje na delo ali subvencije zaradi odreditve dela s skrajšanim polnim delovnim časom, ker seukrepi razlikujejo po namenu.Namen subvencioniranja zaposlovanja v okviru aktivne politike zaposlovanja je novo zaposlovanje ranljivih skupin brezposelnih oseb (mladi, dolgotrajno brezposelnih, starejši...), medtem ko je namen interventnih ukrepov ohranitev zaposlitve.Delodajalci lahko osebi, ki so jo zaposlili na podlagi pogodbe o subvencioniranju zaposlitve, odredijo čakanje na delo oziroma skrajšan polni delovni čas. Začas trajanjapogodbe o subvencioniranju zaposlitve pa ne morejo hkrati uveljavljati tudidelnegapovračilanadomestila plače za čakanje na delo oziroma subvencije za skrajšanje polnega delovnega časa.

Sporočajo pa, da MDDSZ preučuje možnost, da bi v nova javna povabila vključili možnost, da delodajalci lahko izberejo ali bodo uveljavljali ukrepe po interventnih zakonih ali subvencijo iz APZ. Trenutno pa žal za to ni pravne podlage. V kolikro pa ta možnost ne bo izvedljiva, pa bo MDDSZ zagotovilo, da bo nezdružljivost ukrepov po interventnih zakonih in prejemanjem subvencije iz APZ, navedena v javnih povabilih za APZ, kar bo omogočilo še dodatno informiranost delodajalcev.

Predlog OZS je, da v PKP 7 nastalo zagato delodajalcev reši z vzpostavitvijo ustrezne zakonske podlage. Trenutno pa je edina rešitev, da z ZRSZ prekinete pogodbo glede APZ (menda to naredite v enem dnevu), že prejete subvencije vam ni treba vračati, nato pa lahko delavca napotite na ukrep. Na ZRSZ pojasnjujejo naslednje:

Delodajalec, ki ima z Zavodom sklenjeno pogodbo o izvedbi projekta (o subvencioniranju zaposlitve), lahko od te pogodbe odstopi (delavec seveda ostaja zaposlen pri delodajalcu). Pogodbe torej ni mogoče dati v »mirovanje«.

Če delodajalec od pogodbe odstopi (delavec ostane zaposlen pri delodajalcu), mu ni potrebno vračati prejete subvencije za obdobje zaposlitve pred odstopom od pogodbe o subvencioniranju. Po odstopu od pogodbe, lahko delodajalec delavca tudi vključi v ukrepe povračila nadomestila za čas čakanja na delo in ukrep subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa.

Kljub odstopu od pogodbe o subvencioniranju lahko delodajalec še naprej kandidira na Javna povabila APZ (subvencije), ki jih nudi Zavod.

Zaradi omejitev javnih povabil pa to ni mogoče, kadar bi delodajalec želel kandidirati za pridobitev subvencije za delavca, ki je bil pri njem že zaposlen v zadnjem letu. Naknadna ponovna vključitev delavca v subvencionirano zaposlitev pri istem delodajalcu (po izteku čakanja na delo oz. izteku dela s skrajšanim polnim delovnim časom) torej ni možna, četudi se delavec zaradi prenehanja delovnega razmerja znova prijavi pri Zavodu in bi izpolnjeval pogoje ciljne skupine katere izmed subvencij. Med pogoji iz javnih povabil je namreč tudi naslednja omejitev glede vključevanja oseb, in sicer »delodajalec ne more vključiti brezposelne osebe, ki je bila v zadnjih 12 mesecih pred oddajo ponudbe pri njem zaposlena s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, razen v primeru pogodbe o zaposlitvi zaradi izvajanja javnih del«.