Izplačilo poslovne uspešnosti poslovodjem in omejitve po interventni zakonodaji

Prvi interventni zakon, ki je določal omejitve glede izplačila dela plače za poslovno uspešnost poslovodjem, je bil 99. člen ZIUZEOP (PKP2). Le ta določa, da subjekt, ki je uveljavil:

-        povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in oprostitev plačila prispevkov v zvezi s tem ali

-        izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka ali

-        oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene, verske uslužbence, družbenike in kmete,

mora v primeru, da je od 11. aprila 2020 prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, o tem seznaniti FURS in prejeta sredstva vrniti.

Enako omejitev vsebuje tudi sedmi odstavek 18. člena ZIUOOPE (PKP3) pri ukrepu dela s skrajšanim delovnim časom in četrti odstavek 91. člena ZZUOOP (PKP5) pri temeljnem dohodku. Drugi ukrepi, omejitve glede izplačila nagrad, poslovne uspešnosti ter dela plače za poslovno uspešnost poslovodstvu, nimajo. Niti ukrep čakanja na delo, ki so ga urejali PKP3 -PKP6. Osnutek PKP7 pa predvideva vračilo državne pomoči iz naslova čakanja na delo tudi po PKP3 - PKP6, če bo od uveljavitve PKP7 dalje prišlo do tega izplačila.

Omejitev vsebuje tudi 65/10 ZIUZEOP, ki določa, da za kreditojemalca, ki je gospodarska družba, in mu je banka odobrila odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe v skladu z ZIUOPOK, velja za čas od vložitve vloge za odlog plačila obveznosti do prenehanja pravice banke do uveljavljanja pravice do poroštva prepoved izplačila dobička, nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva in zaposlenim ter izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali lastnikov. Banka opozorilo o prepovedi izplačil v skladu s prejšnjim stavkom vključi v kreditno pogodbo ali v aneks k njej. Kršitev te prepovedi je razlog za prekinitev odloga plačila.

Glede na pojasnila FURS poudarjam, da velja omejitev po 99. členu ZIUZEOP in drugih vsebinsko enakih členih, za vse poslovodje, vključno s prokuristi, ki opravljajo poslovodno funkcijo. Tako za zaposlene na podlagi pogodbe o zaposlitvi (lahko tudi na podlagi 73. člena ZDR-1 za poslovodne delavce), kot tiste, ki poslovodno funkcijo opravljajo na podlagi civilne pogodbe (na primer pogodbe o poslovodenju). Omejitev se nanaša na izplačilo poslovne uspešnosti poslovodjem, ki je lahko ugodneje davčno obravnavana po 12. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, kot tudi na izplačilo, ki ni ugodneje davčno obravnavano. Tudi ni pomembno, kako poslovno uspešnost poimenujemo. Lahko jo imenujemo trinajsta plača, božičnica ali kako drugače. Pomembna je vsebina izplačila. Če gre po vsebini za izplačilo poslovne uspešnosti je vseeno, kako to izplačilo poimenujemo.

Del plače za poslovno uspešnost, ki jo delodajalec izplača enkrat letno vsem upravičenim delavcem hkrati, je lahko ugodneje davčno obravnavan ali pa tudi ne, če delodajalec zanjo ne izpolni pogojev. Pogoje za ugodnejšo davčno obravnavo določa 12. točka prvega odstavka 44. člena ZDoh-2. Poslovna uspešnost po ZDR-1 ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine, izplačan enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati, se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, če:

1. DELODAJALEC IMA INTERNI AKT (PRAVILNIK):

Imajo vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost in so pravica do izplačila ter merila za njegovo izplačilo določeni v splošnem aktu delodajalca, s katerim so delavci vnaprej seznanjeni. Šteje se, da imajo pravico do dela plače za poslovno uspešnost vsi delavci pri delodajalcu, če so pogoji za pridobitev pravice s splošnim aktom delodajalca določeni enotno za vse delavce.

ali

2. DELODAJALCA ZAVEZUJE KOLEKTIVNA POGODBA DEJAVNOSTI ALI PODJETNIŠKA KOLEKTIVNA POGODBA:

Je s kolektivno pogodbo dogovorjena možnost izplačila dela plače za poslovno uspešnost po merilih, dogovorjenih v tej kolektivni pogodbi ali dogovorjenih na način ali na podlagi te kolektivne pogodbe.

DELODAJALEC IMA INTERNI AKT (PRAVILNIK O IZPLAČILU POSLOVNE USPEŠNOSTI):

Če delodajalca ne zavezuje kolektivna pogodba dejavnosti ali nima sklenjene podjetniške kolektivne pogodbe, mora kriterije in merila določiti v svojem internem aktu, ki ga lahko poimenuje tudi pravilnik o izplačilu poslovne uspešnosti. V njem mora, če želi, da je poslovna uspešnost ugodneje davčno obravnavana, kriterije in merila za vse delavce določiti enotno. V osnovi morajo imeti vsi delavci možnost, da navedena merila izpolnijo. Seveda pa ni nujno, da jih dejansko vsi delavci izpolnijo, zato tudi ni nujno, da so dejansko vsi delavci upravičeni do izplačila dela plače za poslovno uspešnost. Prav tako je možno, da so delavci na podlagi enotno oblikovanih meril, upravičeni do različne dejanske višine izplačila dela plače za poslovno uspešnost (nominalnega zneska). Slednje je mogoče takrat, kadar delodajalec določi, da znaša poslovna uspešnost določen % od plače delavca. Niso pa dovoljeni (za ugodnejšo davčno obravnavo) različni kriteriji po oddelkih in podobno. To pa ne pomeni nujno, da je delavec do izplačila tudi dejansko upravičen, če ne izpolni pogojev, ki jih za prejem dela plače za poslovno uspešnost določa ta splošni akt.

Vezano na omejitve iz interventne zakonodaje to pomeni, da če mora delodajalec kriterije za ugodnejšo davčno obravnavo določiti v internem aktu, morajo biti ti enotni za vse delavce, in iz njih ne sme izločiti poslovodje. Če bi ga, potem ne bi dosegel kriterijev po 12. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2. Ker v kolikor ima tudi poslovodna oseba status delavca, je pogoj po ZDoh-2 izpolnjen le, če je tudi za poslovodne osebe določena pravica in merila do izplačila dela plače v splošnem aktu delodajalca. Lahko pa delodajalec iz kriterij v internem aktu izloči poslovodjo, vendar potem izplačilo poslovne uspešnosti ne bo ugodneje davčno obravnavano, ampak mora od dohodka obračunati, odvesti in plačati vse davke in prispevke.

DELODAJALCA ZAVEZUJE KOLEKTIVNA POGODBA DEJAVNOSTI ALI IMA SKLENJENO PODJETNIŠKO KOLEKTIVNO POGODBO

Vsaka kolektivna pogodba ima poglavje o osebni veljavnosti. Lahko določa:

- da velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcu, za poslovodne osebe in prokuriste pa ne, razen če ni tako določeno v pogodbi o zaposlitvi (na primer gradbenih dejavnosti, za lesno dejavnost, …),

- da velja tudi za poslovodne delavce in prokuriste, razen če je v pogodbi o zaposlitvi določeno drugače (na primer za dejavnost trgovine).

Kolektivne pogodbe ne vsebujejo kriterijev za določanje poslovne uspešnosti, ampak največkrat določajo, da je plačilo za poslovno uspešnost sestavni del plače, če je dogovorjeno s kolektivno pogodbo na ravni delodajalca (podjetniška kolektivna pogodba), s splošnim aktom delodajalca ali s pogodbo o zaposlitvi (KP gradbenih dejavnosti). Lahko pa določajo na primer, da je izbira meril prepuščena delodajalcu (KP lesnih dejavnosti).

Furs pojasnjuje, da v kolikor je s kolektivno pogodbo dejavnosti ali podjetniško kolektivno pogodbo določeno, da je izbira meril prepuščena delodajalcu, pa je njihova izbira popolnoma prepuščena delodajalcu. Pogoji, ki morajo biti v tem primeru izpolnjeni za davčno ugodnejšo obravnavo, so tako le, da mora biti del plače za poslovno uspešnost izplačan enkrat letno vsem upravičenim delavcem hkrati in da mora biti s kolektivno pogodbo dejavnosti ali podjetniško, dogovorjena možnost izplačila dela plače za poslovno uspešnost po merilih, dogovorjenih v tej kolektivni pogodbi ali dogovorjenih na način ali na podlagi te kolektivne pogodbe.

Druga alineja 12. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 (dogovorjeno s kolektivno pogodbo), ne zahteva, da imajo vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost. Vezano na omejitve iz interventne zakonodaje to pomeni, da je poslovodna oseba že na podlagi kolektivne pogodbe ali pogodbe o zaposlitvi izključena iz izplačila, če delodajalca:

- zavezuje kolektivna pogodba dejavnosti, ki ne velja za poslovodjo, le-ta pa v svoji pogodbi o zaposlitvi tudi nima določeno, da zanj velja ali

- zavezuje kolektivna pogodba dejavnosti, ki velja tudi za poslovodjo, vendar ima le-ta v svoji pogodbi o zaposlitvi določeno, da zanj ne velja.

Lahko pa delodajalca zavezuje kolektivna pogodba dejavnosti, ki ne velja za poslovodjo, ima pa le-ta v svoji pogodbi o zaposlitvi določeno, da zanj velja. V tem primeru lahko iz kriterijev in meril za izplačilo dela plače za poslovno uspešnost delodajalec poslovodjo izključi in bo izplačilo lahko ugodneje davčno obravnavano (ob izpolnitvi še ostalih pogojev, naštetih zgoraj).

RAZLIKA MED KRITERIJI V INTERNEM AKTU ALI KOLEKTIVNI POGODBI

Kot izhaja iz 12. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2:

- morajo biti kriteriji in merila v primeru, da jih ima delodajalec določene v internem aktu, za vse delavce določeni enotno (na primer: do dela plače za poslovno uspešnost so upravičeni delavci, ki so imeli z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi na določen presečni dan/obdobje, ne glede na njihovo delovno mesto, poslovno enoto, oddelek, kategorijo delavca, ipd.),

- je določanje kriterijev in meril, če podlaga za njihovo določanje izhaja iz kolektivne pogodbe dejavnosti ali podjetniške kolektivne pogodbe, popolnoma prepuščena delodajalcu. V tem primeru za ugodnejšo davčno obravnavo ni pogoj, da morajo biti le-ta za vse delavce določeni enotno.

Furs pojasnjuje, da je razlog za tako razlikovanje v tem, da  so imeli delavci v primeru sklepanja kolektivne pogodbe možnost sodelovanja pri določanju pravic, kriterijev in meril oz. tem, kje se bodo določala, saj je v pogajanjih sodeloval sindikat. V primeru, ko pa so ta opredeljena v  internem aktu, pa ga mora delodajalec sprejeti po postopku in na način po 10. členu ZDR-1, vendar je vloga delavcev precej manjša. Delodajalec namreč na pripombe in predloge delavcev v fazi sprejemanja akta ni vezan. Zato delavci vpliva na izbiro kriterijev, ki so določeni v internem aktu, praktično nimajo.

Sklep

Če ste koristili ukrep čakanja na delo in oprostitev plačila prispevkov v zvezi s tem, temeljnega dohodka in oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene, verske uslužbence, družbenike in kmete po ZIUZEOP (PKP2), dela s skrajšanim delovnim časom po ZIUOOPE (PKP3) ali temeljnega dohodka po ZZUOOP (PKP5) in ne nameravate zaradi izplačila nagrad in poslovne uspešnosti ter dela plače za poslovno uspešnost poslovodstvu le-teh vračati, morate pri teh izplačilih ravnati previdno. Če jo želite izplačati delavcem (z izjemo poslovodstvu) in za vas ugodnejša davčna obravnava ni pomembna, lahko vedno poslovodjo iz pravice do izplačila izločite. V kolikor pa jo želite izplačati pod ugodnejšo davčno obravnavo, pa izločitev poslovodje v primeru določanja kriterijev v internem akti delodajalca skoraj ni možna, ker morajo biti kriteriji in merila za vse določeni enako. Pot je veliko lažja v primeru, da delodajalca zavezuje kolektivna pogodba dejavnosti ali ima sklenjeno podjetniško kolektivno pogodbo.

Viri:

1. Mnenje FURS št. 0920-13197/2016-4 z dne 4. 1. 2017

2. Vračila upravičenj po ZIUZEOP in ZIUOOPE, dokument FURS