Odsotnost staršev zaradi varstva otrok ob vremenski ujmi

V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) je temeljna obveznost delavca, da opravlja delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, na drugi strani pa je temeljna obveznost delodajalca, da delavcu zagotavlja delo, za katerega sta se z delavcem dogovorila v pogodbi o zaposlitvi, ter mu zagotovi ustrezno plačilo za opravljanje dela v skladu z določbami 126. do 130., 133. do 135. in 137. člena ZDR-1. Delavec je upravičen do odsotnosti z dela in do nadomestila plače iz razlogov, ki so zakonsko določeni oz. dogovorjeni na podlagi sporazuma socialnih partnerjev.

V skladu z ZDR-1 je delavec lahko v izjemnih primerih upravičen do odsotnosti z dela zaradi podanosti višje sile, in sicer je pravni standard višje sile v obligacijskih razmerjih opredeljen z naslednjimi elementi: prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka ter neizogibnost in neodvrnljivost dogodka. Pri presoji podanosti višje sile pa je treba v vsaki posamični konkretni situaciji presojati prisotnost vseh elementov višje sile, ki so opredeljeni v obligacijskih razmerjih. ZDR-1 določa, da je delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače (šesti odstavek 137. člena ZDR-1).

Delavec ima v okviru splošne dolžnosti obveščanja dolžnost, da obvešča delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oz. bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti (prvi odstavek 36. člena ZDR-1).

V izjemnih situacijah, ko je zaradi zunanjega vzroka nepričakovano onemogočeno institucionalno varstvo otroka v vzgojno izobraževalni ustanovi, zaradi česar nastopi obveznost zagotavljanja varstva otroka na način, da delavec ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, takšna odsotnost z dela delavca, enega od staršev, upravičena zaradi višje sile. Pri presoji podanosti višje sile je treba v vsaki posamični konkretni situaciji presojati prisotnost vseh elementov višje sile, ki so opredeljeni v obligacijskih razmerjih. Predvsem je treba v okviru elementa neizogibnosti in neodvrnljivosti dogodka presoditi in upoštevati vse relevantne okoliščine konkretnega primera, predvsem starost otroka ter možnost zagotovitve varstva s strani drugega starša ali na drug ustrezen način.

Vir: MDDSZ