Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
novica

Sprejet Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP)

20. MAREC 2020  |   Mag. Nina Scortegagna Kavčnik

ZIUPPP ureja delno povračilo nadomestila plač v primeru odredbe čakanja na delo zaradi poslovnega razloga (in ne tudi višje sile!), nadomestilo v primeru karantene. Ureja tudi odlog plačila prispevkov za s.p.je, ki ne zaposlujejo delavcev (to obravnavam v drugem prispevku). Zakon je stopil v veljavo 29. marca (Ur. l. RS, 36/2020).

 

OPOZORILO: PRAVILA O ČAKANJU NA DELO IN DELNEM POVRAČILU NADOMESTILA PLAČE PO ZIUPPP BODO VELJALA OD 1. JUNIJA DALJE, ČE VELJAVNOST ANTI KORONA ZAKONA NE BO PODALJŠANA! OD 13. 3. - 31. 5. SE ZA ČAKANJE NA DELO IZ POSLOVNEGA RAZLOGA IN VIŠJE SILE TER GLEDE POVRAČILA NADOMESTILA PLAČE IN SOCIALNIH PRISPEVKOV, UPORABLJAJO DOLOČBE ANTI KORONA ZAKONA (ZIUZEOP)!

 

Ali je delodajalec zaradi tega, ker bo prejemal delno povračilo denarnega nadomestila s čim omejen?

Delodajalec v obdobju vključenosti v interventni ukrep (ko ima delavce na čakanju na delo po tem zakonu) ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe oziroma odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov. Ta prepoved se nanaša na vse delavce (in ne samo na tiste, ki so na čakanju na delo), zaposlene pri delodajalcu.

 

Zakon prepoveduje uvedbo samega postopka odpuščanja, kot tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi. Navedeno pomeni, da delodajalec v času vključenosti v ukrep npr. ne bo smel začeti postopka kolektivnih odpustov (priprava programa presežnih delavcev, obveščanje sindikata in zavoda za zaposlovanje), kot tudi ne vročiti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Kocke

Delodajalec bo moral kot pogoj za uveljavitev delnega povračila plače sprejeti program ohranitve delovnih mest in se pisno zavezati, da bo delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delo ohranil najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo. V nasprotnem primeru znaša globa 3.000 do 20.000 eurov.

 

Za katere primere lahko delodajalec uveljavlja delno povračilo nadomestila?

Delodajalec lahko uveljavlja delno povračilo nadomestil plače:

– v primeru poslabšanja svojega poslovnega položaja zaradi posledic virusa, na podlagi česar ugotovi, da najmanj 30 % delavcev začasno ne more zagotavljati dela, in jih napoti na začasno čakanje na delo ter

– v primeru nemožnosti opravljanja dela delavcev zaradi odrejene karantene z odločbo ministra za zdravje, delavcu pa ni možno odrediti dela na domu.

 

Kateri delodajalci bodo lahko uveljavljali delno povračilo nadomestila?

Gospodarske družbe, zadruge ter delodajalci, ki so fizične osebe in zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi (npr. s.p.). Delnega povračila ne morejo uveljavljati zbornice, sindikati, društva, ustanove, nevladne organizacije, GIZi, podružnice tujih podjetij v Sloveniji, …

 

Kakšne pogoje mora izpolnjevati delodajalec, da lahko odredi čakanje na delo doma in je upravičen do delnega povračila nadomestila plače s strani države?

Delež delavcev, ki jim delodajalec zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela in jih napoti na začasno čakanje na delo, more biti vsaj 30 % vseh zaposlenih delavcev pri delodajalcu. Posebej je določeno, da se med zaposlene delavce ne vštevajo delavci, ki jim je bila pred vključitvijo delodajalca v predlagani interventni ukrep odpovedana pogodba o zaposlitvi, vendar so še vedno v delovnem razmerju, ker jim teče odpovedni rok. Teh delavcev delodajalec ne bo mogel napotiti na začasno čakanje na delo, kar pomeni, da za te delavce ne bo mogel uveljaviti delnega povračila izplačanih nadomestil plač.

 

V kvoto vseh zaposlenih delavcev pa mora delodajalec upoštevati delavce na bolniški, letnem dopustu, čakanju na delo, …

 

Ob tem se določa tudi obveznost delodajalca, da se mora pred sprejetjem odločitve o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo o tem posvetovati s sindikati pri delodajalcu (za sindikat pri delodajalcu se v skladu s sedmim odstavkom 10. člena ZDR-1 šteje reprezentativni sindikat, ki imenuje ali izvoli sindikalnega zaupnika po 205. členu ZDR-1). Če sindikata ni, pa s svetom delavcem. Če tudi sveta delavcev ni, mora delavec prej sprejetjem ukrepa delavce obvestiti na običajen način pri delodajalcu (oglasna deska, po elektronski pošti, …).

 

Za delodajalca, ki zaposluje le enega delavca, se šteje, da izpolnjuje pogoj in lahko odredi čakanje na delo delavcu,  če ugotovi, da mu iz poslovnih razlogov ne more zagotavljati dela za skupno najmanj 50 % delovnega časa delavca v posameznem koledarskem mesecu.

 

V kolikor delodajalec ne doseže tega %, lahko delavce napoti na čakanje na delo po 138. členu ZDR-1, vendar ni upravičen do delnega povračila nadomestila plače.

 

Kdaj delodajalec delnega povračila nadomestila plače ne more uveljavljati?

- Dokler imajo delavci, napoteni na začasno čakanje na delo po tem zakonu, pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa presežek ur v referenčnem obdobju v skladu z ZDR-1, in kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ter se presežek ur z ustrezno neenakomerno razporeditvijo in začasno prerazporeditvijo delovnega časa lahko izravna. V letu 2020 se pri neenakomerni razporeditvi ter
začasni prerazporeditvi delovnega časa upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od 12 mesecev.

Izjema: če delodajalec iz objektivnega razloga na strani delavca presežka ur z ustrezno neenakomerno razporeditvijo ali začasno prerazporeditvijo ne more izravnati.

– Če ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan vloge znaša 50 evrov ali več (šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge).

– Ki v zadnjih treh mesecih pred mesecem napotitve na začasno čakanje na delo ni redno izplačeval plač oziroma prispevkov za socialno varnost.

– Če je nad njim uveden postopek insolventnosti po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.

 

Koliko časa je delavec lahko na čakanju na delo po interventnem zakonu?

Posamezni delavec je lahko na začasno čakanje na delo napoten za obdobje največ treh mesecev. Delodajalec tudi lahko uveljavlja pravico do povračila dela nadomestila plače le enkrat za obdobje najmanj treh mesecev.

 

Morebitne prekinitve ne vštevajo v to obdobje. To pomeni, da se v obdobje vključenosti posameznega delavca v ukrep ne šteje čas, ko je delavec npr. odsoten zaradi bolezni ali poškodbe, izrabe letnega dopusta, kot tudi čas, ko se delavec na zahtevo delodajalca za določen čas vrne na delo. V primeru, da pa bo delodajalec delavca poslal na čakanje na delo po 138. členu ZDR-1 (in ne po interventnem zakonu), pa lahko čakanje na delo traja do največ 6 mesecev v koledarskem letu. Vendar potem ne more uveljavljati delnega povračila nadomestila plače.

 

V primeru odreditve karantene se pri določitvi trajanja prejemanja nadomestila plače upošteva rok iz odločbe ministra za zdravje.   

 

Kaj bo moral delodajalec predložiti na ZRSZ?

1. Opis poslovnega položaja zaradi posledic virusa, ki mora vsebovati:

a. Navedbo vzrokov za bistveno zmanjšanje obsega dela zaradi posledic virusa, zaradi česar je prišlo do prenehanja potreb po opravljanju določenega dela delavcev pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (poslovni razlog v skladu z ZDR-1).

b. Podatek o številu delavcev, ki jim delodajalec zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela.

c. Oceno poslovodstva o možnostih ohranitve delovnih mest.

2. Pisna ugotovitev, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev, in odloči o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo.

3. Pisna izjava, s katero se zaveže ohraniti delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delu najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.

4. Pisna izjava, da za te delavce ne more organizirati dela na domu (samo v primeru karantene).

 

Kolikšna je višina nadomestila plače delavca za čas čakanje na delo in karantene?

V času začasnega čakanja na delo in karantene pridobi pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove. Osnova pa je povprečna mesečna plača za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti.

 

Kako delodajalec delavca napoti na čakanje na delo?

Delodajalec napoti delavca na čakanje na delo s pisno odredbo. Vzorec je brezplačno dostopen na https://www.svetovanje.si/svetovanje/vzorci.

 

V odredbi delodajalec določi obveznost delavca, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo tudi v času izvajanja ukrepa, če to zahtevajo potrebe delovnega ali proizvodnega procesa (npr. dodatna naročila). Po izteku začasnega čakanja na delo ima delavec pravico in dolžnost, da se vrne na delo k delodajalcu. Če se delavec ne vrne na delo, ima delodajalec možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

 

Katere delavce lahko delodajalec napoti na čakanje na delo?

Na začasno čakanje na delo so lahko napoteni vsi delavci (tudi varovane kategorije), ki so v delovnem razmerju, ne glede na obliko oziroma vrsto pogodbe o zaposlitvi, in za katere delodajalec ugotovi, da je njihovo delo začasno nepotrebno.

 

Kakšne roke in postopek mora delodajalec spoštovati, da bo upravičen do delnega povračila nadomestila?

Delodajalec uveljavi pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski ali pisni obliki pri ZRSZ v 8 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, najkasneje pa do vključno 30. septembra 2020. Vloga je dostopna na spletni strani ZRSZ na portalu za delodajalce.

 

Mega anti korona zakon (ZIUZEOP) pa v 108. členu določa, da vse vloge, ki bodo oddane po ZIUPPP, se bodo obravnavale po ZIUZEOP. Več o vlogi na ZRSZ preverite tukaj.

 

Kakšna bo višina nadomestila plače za delavca in koliko bo delodajalec dobil povrnjeno od države?

Višina delnega povračila nadomestila, ki jo delodajalec izplača v breme zavoda, znaša 40 % (I. bruto) in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (trenutno 892,50 EUR bruto). Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, država povrne v celoti.

 

Zavod naj bi delodajalcem zagotavljal delno povračilo nadomestila plače le v tistem delu, v katerem to nadomestilo sicer bremeni delodajalca, pravice, ki jih imajo delavci s strani ZZZS, ZPIZ ali MDDSZ, pa ostajajo nespremenjene. To pomeni, da v primeru, ko je delavec ob odločitvi o začasnem čakanju na delo ali med trajanjem začasnega čakanja na delo oziroma v času odrejene karantene upravičen do odsotnosti z dela na podlagi predpisov s področja socialnih zavarovanj ter pridobi na podlagi teh predpisov tudi pravico do ustreznega nadomestila oziroma prejemka, delodajalec ni upravičen do delnega povračila nadomestil plač, delavec pa obdrži pravico do nadomestil oziroma prejemkov na podlagi posebnih predpisov. Če pa je delavec ob odločitvi o začasnem čakanju na delo ali med trajanjem začasnega čakanja na delo upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov s področja socialnih zavarovanj, zavod izplačuje delodajalcu nadomestilo plače v sorazmernem delu glede na delavčevo dejansko delovno obveznost, delavec pa zadrži pravico do nadomestil oziroma prejemkov na podlagi posebnih predpisov

 

Glede na to, da se zakon glede prepovedi odpuščanja v obdobju vključenosti v interventni ukrep, omejuje le na poslovne razloge, lahko v tem obdobju tako delavec kot tudi delodajalec v primeru obstoja razlogov za odpoved odpovesta pogodbo iz vseh drugih razlogov, določenih v 89. členu ZDR-1.

 

Ali delodajalec delavce na čakanju rotira in jih menja?

Delodajalec ima možnost, da delavca pozove, da se vrne na delo. Lahko pa ga na začasnem čakanju na delo nadomesti z drugim delavcem, vendar mora o tem predhodno obvestiti ZRSZ. V nasprotnem primeru mora prejeta sredstva vrniti, vendar le za delavca, v zvezi s katerim je bila ugotovljena nepravilnost, hkrati pa navedeno ravnanje predstavlja prekršek, za katerega je predvidena globa v višini od 3.000 do 20.000 EUR.

 

Ali delodajalec lahko delavcem, ki delajo odreja nadurno delo?

Čeprav že iz splošne ureditve v ZDR-1 izhaja, da se nadurno delo ne sme uvesti, če je delo možno opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela (146. člen ZDR-1), je v tem interventnem zakonu izrecno določeno, da v obdobju prejemanja delnega povračila izplačanih nadomestil plače delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela, če lahko to delo opravi z delavci, napotenimi na začasno čakanje na delo.

 

V primeru nespoštovanja opisanih pravil, določenih s tem členom, bo moral delodajalec v celoti vrniti prejeta sredstva, ki jih je prejel za vse delavce (in ne samo za tistega, pri katerem je kršitev nastala). Prav tako bo obveznost vračila vseh prejetih sredstev nastopila v primeru začetka postopka likvidacije, tako v obdobju prejemanja sredstev kot v enako dolgem obdobju po prenehanju prejemanja sredstev.

 

Koliko časa lahko delodajalec izvaja odreditev čakanja na delo?

Delodajalec lahko pravico do delnega povračila nadomestil plače uveljavlja le enkrat, pravica pa se mu lahko izplačuje največ za tri zaporedne mesece.

 

Ali lahko delavec med začasnim čakanjem na delo koristi letni dopust?

Lahko, vendar ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z ZDR-1 (100 %).

Preberite tudi:

Pišite nam