Višina nadomestila plače v času karantene in način povračila delodajalcu
Avtor: Mag. Nina Scortegagna Kavčnik
Od 11. 7. pa do 30. septembra 2020, je po ZIUPDV delodajalec ponovno upravičen do povračila nadomestila plače delavcu za čas odrejene karantene. To velja le v primeru, da delavcu ne more organizirati dela na domu.
Upravičen delodajalec
Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, lahko uveljavlja le delodajalec, ki izjavi, da delavcu ne more organizirati dela na domu (13. člen ZIUPDV). Če je narava oziroma vrsta dela delavca taka, da mu delodajalec v času odrejene karantene lahko organizira delo na domu, ni upravičen do povračila nadomestila plače. Izjava delodajalca, da delavcu ne more organizirati dela na domu, je priloga k vlogi, ki jo vloži na zavodu za zaposlovanje.
Delodajalec pa tudi ni upravičen do povračila nadomestila plače v primeru, ko je bila delavcu odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je bila v času njegovega odhoda na rdečem seznamu (15/5 ZIUPDV).
Nadomestilo plače
Delavcu pripada nadomestilo plače za celotno obdobje, za katero mu je bila odrejena karantena (14. člen ZIUPDV) le, če mu delodajalec ne more organizirati dela na domu in če ni odšel v državo, ki je bila v trenutku njegovega odhoda na rdečem seznamu (15/5 ZIUPDV). Velikost nadomestila plače pa je odvisna od tega, ali se je delavec odpravil v državo iz rumenega ali zelenega seznama in ali je prišel v stik z okuženo osebo na delovnem mestu ali drugje.
Delavec ima pravico do nadomestila plače v velikosti 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1 v primeru:
- da se odpravi v državo, ki je bila v času odhoda na zelenem ali rumenem seznamu in mu je ob prehodu meje v RS odrejena karantena, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu (15/1 ZIUPDV) ali
- mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela za delodajalca, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu (15/2 ZIUPDV).
Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca, le-ta pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal (15/3 ZIUPDV). Do enake velikosti nadomestila plače je upravičen tudi javni uslužbenec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi izvajanja nalog delodajalca v tujini ali zaradi napotitve ali premestitve na delo v tujino, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu (15/4 ZIUPDV).
Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je bila v času odhoda na rdečem seznamu, v času odrejene karantene ni upravičen do nadomestila plače. V tem primeru namreč ne gre za višjo silo, zaradi katere bi delavcu pripadalo nadomestilo plače po 137/6 ZDR-1. Četudi bi delodajalec delavcu izplačal nadomestilo plače, pa ne bi bil upravičen do povračila s strani države.
Delodajalec bo tako odsotnost delavca, za katero mu ne pripada nadomestilo plače, obračunal kot neplačano odsotnost. Več o tem preberite tukaj. Lahko pa se z delavcem dogovori za drugo obliko odsotnosti (na primer za neplačan dopust, dopust ali koriščenje ur).
Do nadomestila plače v velikosti polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot do 70 % minimalne plače (137/6 ZDR-1), je delavec upravičen le v primeru odhoda v državo iz rdečega seznama v primeru naslednjih osebnih okoliščin (15/5 ZIUPDV):
- smrti zakonca, zunajzakonskega partnerja, otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
- smrti staršev (očeta, matere, zakonca ali zunajzakonskega partnerja starša, posvojitelja),
- rojstva otroka.
Delavec mora delodajalcu najkasneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere izhaja, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi naštetih osebnih okoliščin.
Zaradi pravilnega obračuna nadomestila plače bodo odločbe o odreditvi karantene vsebovale razlog za odreditev (15/6 ZIUPDV). Delavec mora najpozneje v treh delovnih dneh od odreditve obvestiti delodajalca, da mu je bila odrejena karantena in o razlogih, iz katerih mu je bila odrejena karantena. Najpozneje v treh delovnih dneh od prejema odločbe o odreditvi karantene pa mora le-to posredovati delodajalcu (15/7 in 15/8 ZIUPDV).
Če je delavec ob odrejeni karanteni upravičen do odsotnosti z dela ali med odrejeno karanteno pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu ali druge upravičene odsotnosti ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo plače zaradi odrejene karantene v tem času ne izplačuje (16/1 ZIUPDV).
Povračilo nadomestila plače delodajalcu
Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, država povrne v celoti (18/1 ZIUPDV). Delodajalec ni upravičen do povračila nadomestila plače v primeru, da lahko delavcu, ki mu je bila odrejena karantena, organizira delo od doma in za delavca, ki je odšel v državo, ki je bila v trenutku njegovega odhoda na rdečem seznamu. Upravičenost do povračila nadomestil plače zaradi odrejene karantene traja najdlje do 30. septembra 2020 (20. člen ZIUPDV).
Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri zavodu za zaposlovanje v tridesetih dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene (17/1 ZIUPDV). Zavod za zaposlovanje pa odloči o vlogi po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek (17/3 ZIUPDV).
Delodajalec mora vlogi priložiti kopijo odločbe o odreditvi karantene in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu, v primeru odreditve karantene iz 15/5 ZIUPDV pa tudi izjavo delavca o obstoju osebnih okoliščin (17/2 ZIUPDV).
Delodajalec na podlagi odločbe o priznanju pravice do povračila izplačanih nadomestil plače, z zavodom za zaposlovanje sklene pogodbo o povračilu izplačanih nadomestil plače, v kateri se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti (17/4 ZIUPDV). Vsebina pogodbe je predpisana (17/5 ZIUPDV).