Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Prijavljeni ste kot
OZS blagovne znamke Družinsko podjetništvo Revija Obrtnik-Podjetnik Kartica Mozaik podjetnih MojObrtnik.com
PAZITE SE VROČINE

Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, ko je vroče

12. 07. 2023
Avtor: Jasmina Malnar Molek
PAZITE SE VROČINE

Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj celzija, tudi če je to samo občasno, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih med drugim opredeljuje tudi temperaturo zraka, ki jo mora delodajalec praviloma zagotavljati v delovnih prostorih. Delodajalec mora tako zagotoviti takšno temperaturo zraka v delovnih prostorih med delovnim časom, da ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in na fizične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu. Pri izpolnjevanju vseh teh zahtev mora delodajalec upoštevati tudi določila slovenskih standardov za toplotno udobje, med katerimi izpostavljamo predvsem standarde SIST EN ISO 7730: 2006, SIST EN 27243:2018, SIST EN ISO 9920:2010 in SIST EN ISO 8996:2022.

Omenjeni pravilnik konkretneje določa, da temperatura zraka v delovnih prostorih sicer ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v tako imenovanih 'vročih delovnih prostorih', kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme (na primer peči), ki jo uporablja delodajalec pri izvajanju delovnega procesa. Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj Celzija, tudi če je to samo občasno, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe usklajene z izvajalcem medicine dela.

Delodajalec za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev izvede ukrepe, ki so lahko tudi začasne narave, to pomeni, da veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur, na primer prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori med delovnim časom, ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno, skrajni ukrep je lahko tudi prekinitev delovnega procesa, seveda pa se lahko odloči tudi za dolgoročnejše tehnične ukrepe v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav, če drugih ukrepov na primer zaradi narave delovnega procesa ne more vpeljati. Odločitev o tem, katere ukrepe bo izvedel, je delodajalčeva, morajo pa biti ukrepi opredeljeni v Izjavi o varnosti z oceno tveganja.  

Inšpektorat za delo glede povišanih temperatur na delovnih mestih predlaga delodajalcem in delavcem tudi naslednje ukrepe:

  • pri uporabi klimatskih naprav v delovnem okolju priporočamo upoštevanje pravila -7 stopinj Celzija, kar pomeni, da temperatura zraka v delovnem prostoru ne bi bila za več kot 7 stopinj Celzija nižja od zunanje temperature;
  • popijete lahko do tri litre brezalkoholnih pijač, priporočamo vodo;
  • oblecite se v lahka in zračna oblačila;
  • seznanite se z zdravstvenimi simptomi, ki so značilni, ko je človeški organizem  izpostavljen previsokim temperaturam 
  • izogibajte se slani prehrani in začimbam;
  • najbolj učinkoviti so kratki in pogosti premori v ohlajenih prostorih, temperatura katerih pa ne sme biti tako nizka, da bi bilo zaradi nagle temperaturne spremembe ogroženo zdravje;
  • ne pijte alkoholnih pijač;
  • najbolj zahtevna dela opravite zgodaj zjutraj, ko je zunanja temperatura še nizka;
  • če delate v ekstremno visokih temperaturah, vedno delajte v paru zaradi morebitnega nudenja medsebojne pomoči. 

Več informacij tu.

Vir: IRSD, MDDSZ