Ukrep čakanja na delo
Avtor: Jasmina Malnar Molek
V Uradnem listu RS št. 163/2022 z dne 27. 12. 2022 je bil objavljen Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. V nadaljevanju povzemamo pogoje in način dodelitve pomoči po začasnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo.
Upravičenec je delodajalec pravna ali fizična oseba, zadruga, zbornica, reprezentativni sindikat, društvo, zavod, registrirana za opravljanje gospodarske dejavnosti in:
- je vpisana v register do vključno 30. 11. 2021
- se je nanj prenesla ena od vrst pomoči za gospodarstvo ali bi bil upravičen do le-te
- na dan oddaje vloge zoper upravičenca ni uveden stečajni postopek ali postopek likvidacije
- na dan oddaje vloge nima neporavnanih davčnih obveznosti v višini nad 50 EUR
- ima predložene REK obrazce za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih 5 let do dneva vložitve vloge
Pomoči ne more prejeti zavezanec, ki ima registrirano glavno dejavnost v skupini K po SKD na dan 31. 12. 2022.
Časovna omejitev: Delodajalec lahko delavcu odredi čakanje na delo v obdobju od 1. 1. 2023 do 30. 6. 2023 za največ 30 delovnih dni.
Pravice do povračila nadomestila ne more uveljaviti za delavca, ki je pri tem delodajalcu v delovnem razmerju od 1. 1. 2023 dalje in za delavca za katerega prejema subvencijo plače iz programov, sofinanciranih iz proračuna RS ali kohezijskih sredstev. Delnega povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo ni mogoče uveljaviti za delavca v času teka odpovednega roka.
Odredba:
Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo. V napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo ter višino nadomestila plače. O napotitvi na začasno čakanje na delo seznani IRSD najpozneje en delovni dan pred pričetkom napotitve.
Opravljanje dela v času čakanja na delo:
Dolžnost delavca je, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu. Zahtevo mora delodajalec posredovati delavcu v pisni ali elektronski obliki vsaj en dan pred vrnitvijo na delo. Delodajalec je dolžan o tem predhodno obvestiti zavod.
Višina nadomestila plače delavca in višina subvencije:
Nadomestilo plače:
Delavcu v času čakanja na delo pripada nadomestilo plače v višini 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1. Nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače v RS.
Višina delnega povračila nadomestila plače:
Delodajalec bo prejel 80% izplačanega nadomestila plače (bruto II) in ne več kot 2.024,03 EUR.
Obveznosti delodajalca:
- delavcem mora redno izplačevati nadomestila plače,
- v obdobju prejemanja nadomestila in še šest mesecev po tem obdobju ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 1. 1. 2023,
- v obdobju prejemanja subvencije ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo,
- v roku 30 mesecev od prve vložitve zahtevka 50% prejetih sredstev nameniti za vlaganja v zeleni prehod.
Sankcija za nespoštovanje je vrnitev vseh sredstev, za nekatere kršitve so predpisane tudi globe. Prejeta sredstva bo potrebno vrniti tudi, če je delodajalec k vlogi predložil neresnična dokazila.
Prejeta sredstva bo potrebno vrniti v celoti (skupaj z zamudnimi obrestmi), če delodajalec začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju prejemanja sredstev in po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.
O vračilu sredstev odloči ZRSZ z odločbo. Delodajalec mora sredstva vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe (zoper odločbo je možen le upravni spor).
Delodajalec, ki je prejel subvencijo, mora v primeru, da je v letu 2023 oziroma za leto 2023 prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, o tem seznaniti ZRSZ najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema subvencije do dneva vračila.
Vlaganja v zeleni prehod:
Delodajalec mora za polovico višine prejetih sredstev v 30 mesecih od dneva vložitve prvega zahtevka izvesti vlaganja v zeleni prehod. Za vlaganja v zeleni prehod štejejo vlaganja v okoljsko prijazne tehnologije, čistejši, cenejši in bolj zdrav javni in zasebni transport, razogličenje energijskega sektorja, energijsko učinkovitost stavb, uvajanje drugih standardov za klimatsko nevtralnost in so podrobneje opredeljena v Pravilniku za vlaganja v digitalni in zeleni prehod. Če delodajalec ne izvede vlaganj v roku mora prejeta sredstva vrniti (razen v primeru objektivnih razlogov oziroma višje sile pri vlaganjih v okoljsko prijazne tehnologije in razogljičenje energijskega sektorja).
Postopek uveljavljanja delnega povračila nadomestila plače
1. Oddaja vloge na ZRSZ v 15 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo (vlogi se priloži kalkulativni izračun upravičenja do pomoči za gospodarstvo)
2. ZRSZ odloči o vlogi v 15 dneh od vložitve z odločbo (zoper odločbo je možen le upravni spor)
3. Oddaja zahtevka za izplačilo (po prejemu odločbe, vendar najpozneje v šestih mesecih od dokončnosti odločbe)
4. Izplačilo pomoči: mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače.