
Vlada je določila besedilo predloga Zakona o digitalizaciji zdravstva
Avtor: Anton Šijanec

Vlada Republike Slovenije je na seji 19.6.2025 določila besedilo predloga Zakona o digitalizaciji zdravstva (ZDigZ) in ga poslala v Državni zbor Republike Slovenije po rednem postopku.
Cilji zakona
ZDigZ predstavlja prenovo zdajšnjega Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstva (ZZPPZ). Cilj zakona je celovita ureditev obdelave osebnih podatkov v zdravstvu ter vzpostavitev učinkovitejše in varnejše izmenjave podatkov. Ob tem predlog zakona zagotavlja ustrezno varstvo osebnih podatkov, hkrati pa si prizadeva zmanjšati administrativna bremena zdravstvenih delavcev in sodelavcev.
Zakon uresničuje štiri strateške cilje:
- krepitev pravic pacientov: pacienti bodo lahko varno, pregledno in enostavno dostopali do svojih zdravstvenih podatkov preko centralnega elektronskega zdravstvenega zapisa (CeZZ);
- razbremenitev zdravstvenih delavcev: z uvedbo enkratnega vnosa podatkov, odpravo podvajanja poročanj, uvedbo enotnega klasifikacijskega načrta ter centralizacijo rešitev, se bodo razbremenili zdravstveni delavci;
- krepitev strateškega odločanja: s transparentnim in analitičnim pristopom se bo lažje spremljal sistem, učinke zdravljenja in razpoložljivosti virov;
- vzpostavitev javnega podjetja: podjetje bo skrbelo za vzdrževanje osrednje digitalne infrastrukture v zdravstvu in opravljalo to nalogo kot javno službo.
Zakon zasleduje širši cilj digitalizacije zdravstva, kot javne koristi. Predstavlja prehod v sistem, ki temelji na transparentnem, varnem in centraliziranem upravljanju podatkov. Nadgrajuje obstoječe dobro delujoče rešitve, kot je Centralni register podatkov o pacientih (CRPP), ki se preimenuje v CeZZ. Ta zdravnikom omogoča vpogled v vse pomembne podatke na enem mestu, kar zmanjšuje število podvojenih preiskav in povečuje varnost pacientov.
Varstvo osebnih podatkov
Varstvo osebnih podatkov je eno glavnih vodil zakona. Ohranja se tako imenovana matrika dostopov – to pomeni, da ima zdravstveni delavec dostop le do tistih podatkov, ki jih potrebuje za svoje delo. Pacient pa ima še naprej pravico odločati, komu dovoli vpogled v svoje podatke, razen v nujnih primerih (npr. pri izbranem osebnem zdravniku ali pri nujni medicinski pomoči).
Usklajevanje s prihajajočo evropsko uredbo
Predlog zakona se že zdaj usklajuje s prihajajočo Uredbo o evropskem zdravstvenem podatkovnem prostoru (EHDS), ki bo začela veljati marca 2027. Predvideva tudi možnost nadaljnje obdelave podatkov za javno zdravje, raziskave in planiranje – vendar izključno v psevdonimizirani ali anonimizirani obliki. Vsak pacient bo imel pravico, da takšno uporabo prepove.
Zbrani podatki le za zdravstvo
V predlogu zakona je jasno določeno, da upravljavci zbirk podatkov ostajajo izvajalci zdravstvene dejavnosti in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Novoustanovljeno javno podjetje pa bo nastopalo kot pogodbeni obdelovalec podatkov. To pomeni, da bo podatke obdelovalo izključno na podlagi navodil upravljavcev in jih ne bo smelo uporabljati za lastne namene.
Vir: Ministrstvo za zdravje