Vpliv digitalnih tehnologij na psihosocialna tveganja, povezana z delom

Avtomatizacija nalog, digitalizacija delovnih procesov in digitalno platformno delo prinašajo nove izzive za številna področja, med njimi so tudi psihosocialni dejavniki tveganja. Obstoječi predpisi, ki so bili zasnovani za pred-digitalne oblike dela, se pogosto ne morejo spopasti s temi izzivi.

Digitalne tehnologije spreminjajo svet dela in omogočajo ustvarjanje novih oblik dela (npr. platformno delo), novih načinov dela (npr. delo na daljavo) in novih oblik upravljanja in nadzorovanja delavcev (npr. digitalni nadzor, algoritemsko upravljanje). Medtem ko digitalizacija doslej ni povzročila množičnega uničevanja delovnih mest, pa empirični dokazi kažejo, da je pomembno vplivala na naravo in organizacijo dela, pa tudi na zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Prej je informatizacija vplivala na naravo dela predvsem s spreminjanjem nalog in vlog v organizacijah. V zadnjem času pa zaradi pospešenega tempa digitalizacije (zaradi razširjene uporabe digitalnih naprav, povezanih z delom, uvedbe kompleksnih digitalnih sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci, množičnega zbiranja podatkov o delavcih in vse bolj posplošene uporabe teh podatkov za napajanje tehnologij) pomembno vpliva na naloge in poklice ter na organizacijo dela, in povečuje izpostavljenost delavcev psihosocialnim dejavnikom tveganja. Na splošno digitalna revolucija vpliva na kakovost delovnih mest in delovnih pogojev ter na industrijske odnose, medtem ko priprava predpisov ne sledi izzivom, ki jih prinaša digitalno preoblikovanje sveta, ali pa jim sledi prepočasi.

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) in Skupno raziskovalno središče (JRC) sta objavila poročilo »Digitalizacija in dobro počutje delavcev: vpliv digitalnih tehnologij na psihosocialna tveganja, povezana z delom« (na voljo samo v angleščini). Poročilo obravnava psihosocialna tveganja, povezana z digitalno preobrazbo dela, s poudarkom na avtomatizaciji nalog, digitalizaciji delovnih procesov in digitalnem platformnem delu. V njem je poudarjeno, da avtomatizacija in digitalizacija sicer lahko prineseta izboljšave na področju ergonomije ter varnosti in zdravja pri delu, vendar lahko tudi zmanjšujeta samostojnost delavcev in povečujeta tveganja za njihovo duševno zdravje. Uporaba digitalnih tehnologij lahko izboljša komunikacijo in sodelovanje, vendar lahko vodi tudi k večjim delovnim obremenitvam in kulturi „nenehne pripravljenosti“.

Za reševanje teh izzivov je potreben celovit pristop, ki vključuje posvetovanje z delavci, vključevanje vidikov varnosti in zdravja pri delu že v fazi načrtovanja delovnih procseov ter celovito oceno tveganja, ki upošteva tako tehnološki kot organizacijski okvir.

Vir: MDDSZ