Za nami prvi vmesni preizkusi v vajeništvu

Konec marca so potekali prvi vmesni preizkusi v vajeniškem sistemu izobraževanja. Pokazali so, da so vajenci osvojili zahtevana poklicne kompetence in da so na dobri poti za pridobitev želenega poklica.

Enkrat v času vajeniškega razmerja, praviloma ob zaključku drugega letnika, morajo vajenci opraviti vmesni preizkus praktične usposobljenosti, ki je pogoj za vpis v naslednji letnik. Preizkus pa se izvaja v obratovalnici, kjer se vajenec praktično usposablja.

Prvi vmesni preizkusi, ki so potekali konec marca, so pokazali, da so vajenci osvojili zahtevana poklicne kompetence in da so na dobri poti za pridobitev želenega poklica. Tudi Jan Škof, ki se praktičnih veščin že dve leti uči v Graverstvu Seifert v Ljubljani. »Tu sem zadovoljen. Mentor ima ogromno znanja in izkušenj, ki jih deli z mano. Vsak dan je nekaj novega, veliko stvari se da narediti,« pravi Jan, ki je vesel, da ima priložnost na ta način pridobivati novo znanje, in pravi, da bi ostal v tem poslu, če bo priložnost.

Z njim je zadovoljen tudi Robert Seifert, lastnik podjetja in Janov mentor, ki nadaljuje dejavnost svojega očeta. Poudarja, da sicer v njegovi delavnici ni mogoče dobiti vseh znanj s področja preoblikovanja kovin, a pravzaprav to v večini delavnic ni mogoče. Pomembno je, meni Seifert, da je dijak-vajenec vedoželjen, da ga stvari zanimajo. »Graverstvo je razmeroma ozek poklic. Naučim in pokažem mu lahko graverske veščine, ki pa jih bo, če bo želel, tudi z lahkoto nadgrajeval,« pove Seifert in doda: »Vajeništvo je pravzaprav najbolj enostaven način pridobivanja znanja, sploh v dejavnosti, kot je graverstvo, kjer je vse znanje skoncentrirano le še v nekaj ljudeh. Pol leta je običajno že dovolj, da se nekdo nauči osnovne veščine, v 3 do 4 letih pa lahko nekdo, ki je priden in se uči, že samostojno opravlja ta posel.«

Janov dober rezultat na vmesnem preizkusu je priznanje tudi za mentorja. Seifert pravi, da je zagotovo mentoriranje iz prakse precej drugačno kot v izobraževalnem procesu v šoli. Ne nazadnje je ves čas v stiku s trendi, z razvojem tehnologije v dejavnosti. »Stroje menjamo na tri do štiri leta. Slediti je treba napredku in se ves čas izobraževati,« še pojasni Seifert, ki je zadovoljen s podporo OZS v povezavi z vajeništvom, vključen pa je tudi v projekt DuALPlus- Povečanje privlačnosti dualnega izobraževanja obrtnih poklicev v Alpskem prostoru, v katerem ima OZS vlogo partnerja.

Sodelujoči v projektu DuALPlus – mala in srednja podjetja, izobraževalne ustanove, organizacije za podporo podjetništvu, kot so obrtne in gospodarske zbornice, univerze in oblikovalske inštitute ter regionalne javne organe iz šestih alpskih držav – se ukvarjajo z iskanjem rešitev za izzive, ki jih pred deležnike postavlja dualno izobraževanje, in s povečevanjem privlačnosti dualnega izobraževanja v alpskem prostoru.

Dualnemu izobraževanju oblikovalci politik in zainteresirane strani na nacionalni ravni in na ravni EU priznavajo pomembno vlogo, vendar pa se tudi uspešni sistemi dualnega izobraževanja soočajo z izzivi, kot so omogočanje delodajalcev, vključevanje marginaliziranih skupin, demografske spremembe in inovacije ter prilagajanje novim poklicnim razmeram.

Ugotovitve in rezultati projekta, ki bo trajal do aprila 2021, bodo po pričakovanjih sodelujočih koristili mladim posameznikom, ki se odločijo za kariero v kvalificiranih obrtnih in trgovskih dejavnostih. Prav tako bodo koristili malim in srednje velikim podjetjem, mentorjem in mojstrom, ki želijo nadgraditi svoje učne in tehnične sposobnosti.