Zakon o zaščiti prijaviteljev

Dne 27.1.2023 je bil sprejet Zakon o zaščiti prijaviteljev (ZZPri). Gre za zakon, ki široko ureja in ščiti področje prijaviteljev, ki prijavijo ali razkrijejo informacije o nepravilnem ravnanju, kršitvi predpisov v Republiki Sloveniji in sicer v svojem delovnem okolju, ne glede na to ali gre za zasebni ali javni sektor. S tem zakonom je bila v slovensko zakonodajo prenesena evropska Direktiva (EU) 2019/1937. Zakon se uporablja tudi za anonimne prijave.

Cilj ureditve je varovanje prijaviteljev pred povračilnimi ukrepi, predvsem tistimi, ki lahko zadanejo prijavitelja s strani delodajalca. Če do takih ukrepov pride, zakon varuje prijavitelja tako, da mu zagotovi ustrezno varstvo, tudi sodno in ustrezno podporo. Namen ukrepov je preprečiti ravnanja in pritiske na prijavitelja, ki bi ga odvrnili od prijave oziroma razkritja. Zakon torej ureja celovito zaščito tako imenovanih »žvižgačev«. Njihovo pravno varstvo je bilo urejeno tudi pred sprejetjem zakona. Urejal ga je Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, vendar le v ožjem obsegu, saj je bil namenjen le za prijavljene primere korupcije, ne pa za vse ostale primere razkrivanja nepravilnosti. Nabor nepravilnosti, ki se po tem zakonu lahko prijavijo je neizčrpen in je področje zaščite žvižgačev treba ločiti od dolžnosti poročanja ali razkrivanja ali od dolžnosti naznanitve kaznivega dejanja. Pomembnost zakona je, da uvaja mehanizem za prijavo kršitev veljavnih predpisov in postopek zaščite prijavitelja. Zakon nalaga podjetjem, da vzpostavijo ustrezne prijavne poti tako v javnem, kot tudi v zasebnem sektorju. Podjetja bodo morala sprejeti ustrezen notranji akt, ki bo opredelil postopek s prijavo, preiskavo, odpravo kršitev in seznanjanja vodstva s postopkom. Zakon ima natančna določila o tem, kaj je vsebina takega akta (določiti zaupnika, informacijsko podprt način prejema in evidentiranja prijav, vse kontaktne podatke za prejem prijav, postopek prejema notranje prijave in njene obravnave, postopek in ukrepe za preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam do informacij o prijavitelju in drugih vsebin iz evidence prijav, postopek obveščanja notranjih organizacijskih enot, odgovornih za odpravo kršitve, način seznanitve vodstva o obravnavi prijave, način informiranja zaposlenih in drugih oseb v delovnem okolju).

Za prijavitelja se poskrbi v prvi vrsti z zahtevo po zagotovitvi tehničnih in organizacijskih ukrepov za preprečevanje dostopa nepooblaščenim osebam do informacij o prijavitelju in drugih pomembnih informacij, ki izhajajo iz same prijave. Podjetja bodo morala vzpostaviti proces, ki bo evidentiral prijavo in obravnaval prijavljene kršitve. V okviru organizacije bo potrebno imenovati zaupnika (enega ali več), torej osebo na katero se prijavitelj lahko obrne, ki mu bo lahko dala vse potrebne podatke o postopkih in zaščiti ter ustreznih pravnih možnostih. Zagotovljena jim bo morala biti pravica do sodnega varstva, začasne odredbe, brezplačne pravne pomoči, nadomestila za brezposelnost in tudi do psihološke podpore. Identiteta prijavitelj se brez njegovega izrecnega dovoljenja ne sme razkriti, razen če to zahteva državni tožilec, če je to nujno potrebno zaradi preiskovanja kaznivih dejanj, ali če to zahteva sodišče, zaradi vodenja sodnih postopkov, vključno s sodnimi postopki zaradi zaščite osebe, ki jo prijava zadeva. Namen vseh teh varovalk je zaščita prijavitelja pred povračilnimi ukrepi. Med t.i. povračilne ukrepe šteje tudi grožnja s povračilnim ukrepom ali poskus povračilnega ukrepa.

Vzpostavitev notranjih prijavnih poti je obvezna za subjekte v javnem in zasebnem sektorju, ki imajo 50 ali več zaposlenih, subjekte z 10 in več zaposlenimi, če svojo glavno registrirano dejavnost opravljajo na področju zdravstva ali na področjih zbiranja, prečiščevanja in distribucije vode, ravnanja z odplakami, področjih zbiranja in odvoz odpadkov ter ravnanja z njimi in pridobivanje sekundarnih surovin ter na področjih saniranja okolja in drugega ravnanja z odpadki in za organizacije na področju visokega šolstva in ministrstva, vključno z organi v sestavi ministrstva, vladnimi službami, javnimi agencijami, urad predsednika republike, sodišče, Državno odvetništvo, Državno tožilstvo, Ustavno sodišče RS, Računsko sodišče RS, Varuha človekovih pravic, Informacijskega pooblaščenca, Komisijo za preprečevanje korupcije ter samoupravne lokalne skupnosti.

Predvideni rok za vzpostavitev prijavnih poti so za pravne subjekte, ki zaposlujejo od 50 do 249 delavcev do 17. 12. 2023, za pravne subjekte, ki zaposlujejo več kot 250 delavcev in zavezanci v javnem sektorju pa 90 dni od uveljavitve zakona.

Zakon prinaša tudi globe za kršitelje, veljati pa bo začel 15. dan po objavi v Uradnem listu.

Zapisala: Maja Lajevec