Zanemarjanje realnih izzivov Slovenije ne vodi v svetlo prihodnost

Na Brdu pri Kranju je prejšnji teden potekala tradicionalna bančna konferenca Združenja bank Slovenije z naslovom Geopolitične in gospodarske razmere ter izzivi slovenskega bančništva in gospodarstva. Udeleženci so razpravljali o izzivih v razmerah geopolitičnih napetosti, pomenu stabilnega poslovnega okolja ter priložnostih in pasteh uporabe umetne inteligence v gospodarstvu.

V uvodnem nagovoru je Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije, izpostavila, da se okolje, v katerem poslujejo ekonomski subjekti, spreminja vedno hitreje. Uokvirjajo ga hitro spreminjajoče geopolitične razmere, polikrize, trgovinske vojne, motnje na dobavnih verigah, kibernetski napadi in vse bolj drastični podnebni ter okoljski vplivi. Vsi našteti dejavniki vplivajo na konkurenčnost in poleg izzivov prinašajo tudi priložnosti.

Kazalniki konkurenčnosti za Slovenijo izkazujejo nekaj zelo pomembnih prednosti, hkrati pa določena področja ovirajo nadaljnji razvoj glede prednosti. Ti elementi so okolje, ki vpliva na poslovno dinamiko, trg dela oz. njegova rigidnost, visoke obremenitve z davki in prispevki, administrativni postopki. Ključni elementi razvoja konkurenčnosti predstavljajo tudi institucije in zaupanje vanje. Izpostavila je tudi pomen stabilnosti pravnega in davčnega okolja, ki je predpogoj za zagotavljanje zaupanja podjetij ter investitorjev in temelj za dolgoročno trajnost ter ekonomski razvoj. Pri tem je za rast, razvoj in blaginjo še posebej pomembna vloga bank, ki pa jo bo slovenski bančni sektor izpolnil le ob pogoju konkurenčnosti v primerjavi z drugimi sistemi.

Kot izhodišče današnje razprave je izpostavila vprašanja, kako v razmerah polikriz in nestabilnih ekonomskih razmer zagotoviti konkurenčnost, kakšen je pomen stabilnega ekonomskega okolja in predvidljivega davčnega ter pravnega reda za konkurenčnost, kot tudi katere so priložnosti in izzivi uporabe umetne inteligence.

Blaž Brodnjak, predsednik Nadzornega sveta Združenja bank Slovenije in predsednik uprave banke Nove Ljubljanske banke, je svoj nagovor usmeril v umestitev Slovenije in EU v kontekst globalne konkurenčnosti. Izrazil je skrb glede nekaterih politik EU, s katerimi se načenjajo konkurenčne prednosti EU v primerjavi z najpomembnejšimi svetovnimi igralci kot sta ZDA in Kitajska, v zadnjem času tudi Indija. Posvaril je, da družba, ki se v iluziji trenutne gospodarske rasti pretirano osredotoča na pravice in svoboščine ter zanemarja zavedanje o realnih izzivih, nima svetle prihodnosti. Izpostavil je tudi resnost demografskega izziva, ki je temelj za zagotavljanje konkurenčnosti, zato v Evropi ter še posebej Sloveniji potrebujemo precej bolj stimulativen demografski sistem.

V globalnem kontekstu EU silno izgublja svoj konkurenčni položaj, tako na strani podjetij kot bank, ki se ne pojavljajo več na lestvicah glavnih globalnih igralcev. Zato je zavestno delovanje v smislu zagotavljanja konkurenčnosti ter vlaganje v raziskave in razvoj ključoi. Slovensko gospodarstvo po njegovi oceni premalo vlaga v razvoj in inovativnost, izzivi pa bodo tudi pri privabljanju talentov v Slovenijo, še posebej ob trenutni obremenitvi plač z davki in prispevki.

Po njegovi oceni je bančni sektor v dobri kondiciji in kljub prereguliranosti prispeva k stabilizaciji razmer v slovenski družbi. Izrazil je pripravljenost bank za tvorno sodelovale pri vseh temah, ki so pomembne za razvoj in uspešnost Slovenije.

Boštjan Vasle, guverner Banke Slovenije, je spregovoril o tem, kako vidi razmere v bančnem sistemu in o izzivih, ki so pred bančnim sektorjem. Povedal je, da je bilo v zadnjih šestih letih le eno z normalnimi ekonomskimi pričakovanji, ostala pa so bila zaznamovana s šoki, ki so v Slovenijo prišli iz mednarodnega okolja. Največja posledica teh šokov sta biia cenovna nestabilnost in inflacija, ki je dosegla dvomestne številke. Na take razmere so se v Banki Slovenije in na ravni Evrosistema odzvali s povišanjem obrestnih za 450 bazičnih točk. Inflacija se je v zadnjih četrtletjih pomembno znižala, zato so na zadnji seji sveta Evropske centralne banke odločili za spremembo smeri denarnih politik. Ob tem je opozoril, da še vedno obstajajo dejavniki tveganja, ki bi lahko vplivali na proces dezinflacije. Prva nevarnost je povezana s trgom dela, trenutna rekordna zaposlenost vodi v relativno visoko rast plač, ki bi jo lahko ugodni rezultati poslovanja gospodarskih družb ohranjali na daljši rok. To predstavlja nevarnost, da bi se rast plač prenesla v rast cen storitev, ki bo pospešila rast cen, ta pa inflacijo oz. bo dezinflacijo otežila. Naslednji dejavniki tveganja dezinflacije so geopolitična tveganja, zaostrovanje le-teh in morebitni dodatni konflikti.

Slovenske banke so trenutno v odlični kondiciji. Kapitalska ustreznost, likvidnost,  in kvaliteta portfelja so zelo dobri, tako kot tudi dobički. Dejavniki, ki so prispevali k rezultatom, so odziv ekonomskih politik na pretekle šoke, vodenje denarne politike Banke Slovenije oz. ECB in bančne prakse, ki so bile drugačne, kot ob preteklih krizah.

Izzivi, ki so pred nami, so povezani s slovenskim bančnim sistemom, ki je majhen, preprost in nediferenciran ter premalo inovativen. Za banke je pomembno, da sledijo tehnološkemu razvoju, saj na trg vstopajo nebančna, tehnološko napredna podjetja, ki opravljajo bančno finančne storitve.

Trenutne razmere v gospodarstvu in bančnem sistemu so ugodne, vendar je treba nadaljevati z napori za odpornost na prihodnje šoke. Za ta namen je potrebno zadržati del dobičkov. Banka Slovenije že pripravlja blažilnike za potrebe v prihodnosti. Pomembna je tudi konsolidacija na področju kapitala in človeških virov, kar bo omogočilo konkurenčnost slovenskega bančnega sistema ob izzivih, ki prihajajo.

Katja Božič, državna sekretarka na Ministrstvu za finance, je predstavila odziv Vlade RS na trenutne geopolitične in gospodarske razmere. Izpostavila je zavedanje o pomenu uspešnosti ter konkurenčnosti bančnega in realnega sektorja gospodarstva. Zavezana je k izvajanju ukrepov za zagotavljanje stabilnega in vključujočega okolja za gospodarstva ter za kvalitetno življenjsko okolje za prebivalstvo. Uporaba javnih sredstev za ta namen pa mora biti učinkovita in smotrna, saj moramo zagotavljati vzdržnost javnih financ.

Vlada RS oblikuje ukrepe, ki naslavljajo vprašanja za zagotavljanje globalne konkurenčnosti. Med njimi je tudi nedavno predstavljen prvi paket sprememb davčnega sistema, ki služi kot podpora celovitemu skupku razvojnih ukrepov. Ključni in najbolj aktualni del so razvojno naravnani ukrepi, s katerimi želi vlada podpreti zaposlovanje delavcev s posebnimi znanji in veščinami, ki lahko zagotavljajo višjo dodano vrednost ter s tem prispevajo k zmanjševanju razvojnega zaostanka za vodilnimi državami.

Dotaknila se je tudi pomembnosti finančne pismenosti prebivalstva, h kateri je prispevala tudi letošnja izdaja državnih obveznic za prebivalstvo, na tem področju pa je zelo aktiven tudi bančni sektor. 

Ob zaključku je spregovorila še o predvidljivosti pravnega reda. Na ravni EU se še posebej po zadnji finančni krizi regulacija spreminja s pospešeno hitrostjo. Ministrstvo spodbuja ukrepe za krepitev stabilnosti in odpornosti bančnega sistema, saj se stabilen ter prožen bančni sektor lahko hitro in učinkovito odzove na številne izzive ter priložnosti. Najavila je skorajšnjo implementacijo nadaljnjih predpisov, med drugimi tudi novelo zakona o bančništvu.

Profesor Mojmir Mrak iz Ekonomske fakultete v Ljubljani je predstavil ključna geopolitična tveganja Evropske unije in njihov vpliv na Slovenijo. Svet prehaja iz enopolarne v multipolarno strukturo z naraščajočimi napetostmi med glavnimi političnimi in gospodarskimi centri moči. Za to prehajanje so ključni trije dejavniki: spreminjanje globalnega ekonomskega upravljanja iz sistema, temelječega na pravilih, v sistem, ki temelji na transakcijah med velikimi igralci; hitre tehnološke spremembe na področju IKT tehnologij, vključno z umetno inteligenco; ter pešanje in na nekaterih področjih celo zaustavitev globalizacije kot prevladujočega gonila svetovnega gospodarskega razvoja v desetletjih po drugi svetovni vojni, zlasti pa pred koncem prejšnjega stoletja. Podjetja in nosilci ekonomskih politik iščejo načine, kako procese organizirati tako, da bodo manj izpostavljeni geopolitičnim tveganjem. Odgovor so našli v krajšanju dobavnih verig, kar pomeni realokacijo in s tem fragmentacijo neposrednih tujih investicij. Krepi se geopolitična tekma med zahodom in vzhodom za krepitev pozicij in prevlado na jugu. Ukrajinska vojna je okrepila razdeljevanje sveta na dva pola: enega pod vodstvom ZDA in drugega pod vodstvom Kitajske. Med velikimi se vzpostavlja sistem, temelječ na transakcijah, ki v pogojih naraščajočih geopolitičnih tveganj predstavlja za EU večjo in resnejšo grožnjo kot za ZDA ter Kitajsko. EU se sooča z izzivi varnosti in migraciji, izzivi klimatskih sprememb in prehoda v brezogljično družbo ter z gospodarskimi izzivi. Vse te tri skupine izzivov so izrazito medsebojno povezane. Produktivnost evropskega gospodarstva zaostaja za konkurenti. Globalno ekonomsko upravljanje, ki gre v smeri »sistema, temelječega na dogovorih«, ni naklonjeno majhnim igralcem – ne EU kot celoti in ne njenim posameznim članicam. Izzivi Slovenije, ki jih je smiselno naslavljati na EU nivoju, so nekonsistentnost fiskalnih ciljev po sprejetju fiskalnih pravil, redefiniranje zunanje ekonomske politike ter politike konkurence in državnih pomoči, ter spremenjena dinamika na področju zelenega prehoda. Na političnem področju pa način odločanja glede zunanje in varnostne politike ter širitev EU. Posebej je poudaril je, da bi se s tovrstnimi izzivi morali soočati bistveno bolj sistematično, kot se. Glavni izzivi Slovenije kot članice EU, s katerimi se morajo spoprijeti nosilci ekonomske politike v Sloveniji, so manevriranje znotraj večinoma fiksnega makroekonomskega okvira. Realno je pričakovati konsolidacijo javnih financ. Pri tem nas čaka še prevetritev razvojnih prioritet (neoperativna Strategija 2030) v povezavi s spremembami, ki se dogajajo na globalnem in EU nivoju (priprava več scenarijev, tudi takšnega, ki pomeni negativen razvoj dogodkov za EU kot celoto). Potrebno bo artikuliranje in izvedba strukturnih reform, povezanih s črpanjem EU sredstev, zlasti tistih iz nevladnih organizacij. Nujno je tudi nadaljevati s krepitvijo internacionalizacije in konkurenčnosti gospodarstva v spremenjenem mednarodnem okolju, je še izpostavil.

O viziji strateške vloge bančnega sektorja za konkurenčno Evropo je spregovoril Sebastien de Brouwer, namestnik izvršnega direktorja Evropske bančne federacije (EBF). Njegov govor je temeljil na dokumentu, ki ga je pripravila EBF z naslovom Financiranje prihodnost: strateški bančni sektor za konkurenčno Evropo. Ta poudarja pripravljenost sektorja, da okrepi evropske ambicije, in sicer z oblikovanjem niza priporočil za izboljšanje regulativnega okvira. EBF poudarja osredotočenost na ključne prednostne naloge, ki so povezane z okrepitvijo gospodarskega potenciala EU, spodbujanjem prehodnega financiranja za zeleni dogovor EU, spodbujanjem varne digitalne preobrazbe in dokončno vzpostavitvijo enotnega trga finančnih storitev. Poleg tega poudarja, da je v Evropi nujno potreben integriran, odprt in likviden kapitalski trg, ki bo sposoben mobilizirati zasebni kapital v obsegu, potrebnem za sprostitev evropske gospodarske preobrazbe.

Po njegovem potrebujemo Evropo, ki je bolj odporna, saj ta trenutno izgublja globalni tržni delež in zato nujno potrebuje vzdržno gospodarsko rast, s katero bo lahko zagotavljala vire za financiranje potreb, povezanih z zgoraj navedenimi izzivi. Po mnenju EBF sta bila izjemna odpornost in robustnost bančnega sektorja izkazani v zadnjih epizodah kriz (pandemija covid-19, ruski napad na Ukrajino, nemir na bančnih trgih v ZDA …). Kljub temu so ti dogodki razkrili ranljivosti v globalnih vrednostnih verigah, kar je še poslabšalo pojemajočo globalno konkurenčnost Evrope. V ospredju teh sprememb so evropske banke bistveni katalizatorji napredka. Za strateško avtonomijo Evrope je potreben učinkovit in uspešen bančni sistem, ki ga lahko preko sinergijskih učinkov izboljšajo tudi konsolidacijski ukrepi in integracija.

Izpostavljena je bila tudi izjemna zahtevnost in kompleksnost regulativnega ter nadzorniškega okvira v EU. Evropa je postala »silikonska dolina« v ustvarjanju regulacije, ki je sicer izjemno pomembna za zagotavljanje stabilnosti, a hkrati ogroža konkurenčnost. Potrebujemo okvir, ki bo lahko omogočil konkurenčno in dobičkonosno poslovanje v tem hitro spreminjajočem svetu. Zagotovili bi ga lahko z ukrepi, kot so omilitev primeža regulacije, celovit pregled obstoječega okvira regulacije in prilagoditev, ki bi zagotovila njegovo večjo učinkovitost in odpravila nekonsistentnosti. Potrebujemo tudi stabilnost bonitetnega okvira, z namenom zagotavljanja enakih pogojev poslovanja pa tudi regulacijo bančništva v senci.

Sledila je panelna razprava o pomenu stabilnega poslovnega okolja in predvidljivega pravnega reda, ki jo je moderirala Stanislava Zadravec Caprirolo. Kot je uvodoma poudarila, oboje vpliva na konkurenčnost gospodarstva in dobrobit prebivalstva ter na vprašanja, katere politike in ukrepi bi bili najbolj koristni, da se zagotovi stabilno, varno in predvidljivo poslovno ter pravno okolje.

Na vprašanje o pomenu in vlogi strokovne komunikacije med Državnim svetom in Državnim zborom je Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta, izpostavil, da kar 13 odložilnih vetov Državnega sveta kažejo na stanje duha pri kreiranju zakonov in da v zakonodajnih postopkih ni bila upoštevana stroka. Pomembno je vzpostaviti pogoje, da se sprejemata in spodbujata podjetnost ter kapital, ki so ga investitorji pripravljeni vlagati v slovensko okolje, saj smo v praksi prevečkrat priča nasprotnim ukrepom.

Prof. dr. Damijan Možina iz Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je komentiral trenutno stanje pravnega reda v naši državi ter kje na tem področju so največje vrzeli in pomanjkljivosti. Po njegovem se z razvitimi državami EU žal ne moremo primerjati, najmanj zaradi dveh dejavnikov: objektivne danosti majhnosti države ter mladosti našega pravnega reda, ki se je v dobršni meri spremenil ali celo vzpostavil šele po osamosvojitvi. Sodstvo se v splošnem dobro sooča z izzivi in je od leta 1991 doseglo izjemen razvoj, žal pa se še vedno spopada z dolgotrajnostjo sodnih postopkov. Kot kritično je izpostavil spreminjanje sodne prakse – eklatanten primer je zakon o potrošniških kreditih, ki je v osnovi boljši od prava EU in v primerjavi z zakoni v drugih državah bolje regulira področje sklepanja kreditnih pogodb s potrošniki. Kljub temu pa je rezultat sodne prakse Vrhovnega sodišča, da so vse kreditne pogodbe, ki so vsebovale spremenjene tržne pogoje, nične. To praktično pomeni, da se lahko kreditna pogodba razglasi za nično pod bistveno blažjimi kriteriji kot v katerikoli drugi državi članici, pri tem največjo težavo predstavlja retroaktivnost in s tem sporočilo ekonomskim agentom, da pogodbe niso trdne. Tako zaupanje v pogodbo kot tudi pravna predvidljivost sta za gospodarstvo zelo pomembni, sodišče pa se mora zavedati vpliva svojih odločitev na širšo družbo, vključno z gospodarstvom.

Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, je vprašanje o vplivu predvidljivosti pravnega in poslovnega okolja na konkurenčnost slovenskega gospodarstva kritično pospremila s podatkom, da smo v Sloveniji samo v letu 2023 uvedli kar sedem dodatnih obdavčitev, kar potencialne vlagatelje seveda odvrača od investicij. Visoko oprispevčenje plač in dodatni davek na dobiček pravnih oseb sta primera destimulativnih dejavnikov, poleg tega pa se še vedno pojavljajo negativni stranski učinki lanske vremenske ujme, saj tudi zelo uspešnim podjetjem nismo sposobni zagotovitvi nadomestnih lokacij. Med negativnimi dejavniki zbornica prepogosto zasledi neupoštevanje strokovnih mnenj in predlogov gospodarstva pri pripravi ukrepov.

Blaž  Brodnjak, predsednik uprave Nove Ljubljanske banke, je komentiral slovensko poslovno okolje v primerjavi z drugimi v regiji z vidika bančnega poslovanja ter kako stabilno pravno in poslovno okolje vplivata na konkurenčnost bančnega sektorja na mednarodnem trgu. Tudi on je bil kritičen glede sistemskih ukrepov v Sloveniji, ki jo je podkrepil s podatki o selitvi podjetij, vključno z multinacionalkami, v druge države v regiji, tja svoja razvojna središča prenašajo tudi podjetja, katerih sedeži ostajajo pri nas. Mednarodna konkurenčnost je edini aksiom za majhno in odprto gospodarstvo. Zato bi morali biti vanjo usmerjeni tudi ukrepi naše vlade, vključno z nižjo davčno obremenitvijo ter zagotavljanjem stanovitnega, stabilnega in predvidljivega poslovnega okolja, ki bo privabljalo tuje investicije. Trenutno smo ujetnik koalicijske pogodbe, po kateri se podjetniška pobuda smatra kot neoliberalno izkoriščanje, kljub številnim pozivom pa ni pripravljenosti za njeno uravnoteženje. Hitrih sprememb verjetno ne bo, žal zaradi tega izgubljamo številne priložnosti, ki bi jih bili kot država sposobni izkoristiti, je zaključil.

Prof. dr. Mojmir Mrak iz Ekonomske fakultete v Ljubljani je v komentarju dodal zapažanje o moralnemu odnosu do profita pri nas, za katerega se zdi, da bi ga najraje želeli sankcionirati. Po njegovem trenutna vlada deluje po logiki »delitve obstoječe pogače« in pogreša ukrepe, ki bi vodili v povečanje te pogače. Prav tako ni vzpostavljenega resnega delovnega odnosa z gospodarstvom, nekateri ukrepi se zdijo nedodelani, premalo ambiciozni in ne upoštevajo strokovna mnenj. Vse našteto povečuje nepredvidljivost.

V nadaljevanju razprave so sogovorniki med predlogi za izboljšanje stanja izpostavili decentralizacijo, debirokratizacijo, ki bi dala zagon gospodarstvu in razrahljala nezaupanje ljudi, ponovni zagon ekonomsko-socialnega sveta, ki bi tekom razprave privedel do pravih zaključkov. Dobrodošle spremembe za izboljšanje predvidljivosti pravnega okolja bi bile lahko na področju izobraževanja sodnikov in povečanja transparentnosti sodnih odločb, k povečanju globalne konkurenčnosti bi lahko prispevali razbremenitev stroška dela za visoko usposobljeno delovno silo, ukrepi za pohitritev zaposlovanja tujcev ter pohitritev in poenostavitev postopkov pridobivanja različnih dovoljenj. V kontekstu relacij na ravni EU bi bilo nujno intenzivnejše vključevanje v procese kreiranja gospodarskih partnerstev na strateških proizvodnih področjih, čim bolj strokovna in administrativno okrepljena bi morala biti tudi priprava Slovenije na naslednjo finančno perspektivo.

Maja Škrjanc, višja raziskovalka na Inštitutu Jožef Stefan, je predstavila priložnosti in izzive uporabe umetne inteligence pri poslovanju bank in gospodarstva. V zadnjih nekaj letih je bančni sektor zaradi hitrega razvoja tehnologij umetne inteligence (UI) doživel korenite spremembe. Napredek v zmogljivostih strojne opreme skupaj z eksponentnim povečanjem razpoložljivosti podatkov je spodbudil nastanek sofisticiranih veliko jezikovnih modelov (LLM). Čeprav imajo zdaj ključno vlogo pri izboljšanju interakcij s strankami in racionalizaciji skladnosti z zakonodajo, se sektor sooča z velikimi izzivi, vključno z vrzeljo v znanju in spretnostih delovne sile na področju UI ter potrebo po strogi etični in regulativni skladnosti. Za reševanje teh vprašanj se uvaja vloga pooblaščenca za odgovorno uporabo UI, ki spodbuja etično uporabo UI in zagotavlja, da je uvajanje UI inovativno in odgovorno. Ta vloga je osrednjega pomena za obvladovanje zapletenosti vključevanja umetne inteligence, usklajevanje tehnološkega napredka z obvladovanjem tveganj in skladnostjo, s čimer se varuje integriteta industrije in pospešuje njeno tehnološko napredovanje. Integracija umetne inteligence bo dramatično preoblikovala bančno poslovanje, izboljšala učinkovitost in storitve za stranke ter hkrati spodbudila pomembne priložnosti za osebno in poklicno rast.

Vključevanje generativne AI v finančne storitve preoblikuje poslovanje, povečuje zmogljivosti in uvaja nove paradigme v dinamiko delovne sile. Predstavila je tudi primere za uporabo UI v bančništvu, ki se uporabljajo na področju sistemov za preprečevanje pranja denarja, sistemov za odkrivanje prevar (detekcija anomalij, vzorcev obnašanja, vzorcev transakcij), sistemov za ocenjevanje kreditne sposobnosti (credit scoring in podporni sistemi za odločanje), sistemov za upravljanje s tveganji in upravljanjem s premoženjem ter algoritmičnim trgovanjem ter kot chatboti in virtualni asistenti (sistem mora obvestiti uporabnika, da komunicira z AI). Hkrati razvoj generativne AI ne sme zasenčiti pomena tradicionalnih sistemov AI, kot so poznavanje stranke (KYC), credit scoring, zaznavanje goljufij, rešitve za preprečevanje pranja denarja z uporabo napovednih modelov strojnega učenja. Obstaja ključna potreba po spodbujanju sinergije med tradicionalnimi rešitvami AI in rešitvami generativne AI, da se čim bolj izkoristijo njune prednosti, kar predstavlja priložnost za rast.

V razpravi na okrogli mizi na temo priložnosti in izzivi uporabe umetne inteligence pri poslovanju bank in gospodarstva, ki jo je moderirala Stanislava Zadravec Caprirolo, je potekala zanimiva razprava o vplivu uporabe umetne inteligence na konkurenčnost, produktivnost, vpliv na trg dela in zaposlovanje ter izzivih implementacije v delovne procese, kar izpostavlja določena pravna vprašanja in vprašanja etike ter ima nenazadnje tudi vpliv na izvajanje nadzorniških aktivnosti.

Timotej Jagrič, predstojnik Inštituta za finance in umetno inteligenco na Ekonomsko – poslovni fakulteti, je povedal, da se na inštitutu ukvarjajo z razvojem umetne inteligence in njeno implementacijo. Pri uvajanju novih rešitev so pomembni: 1) izzivi okolja s katerimi se podjetje srečuje, 2) notranji izzivi – ali je podjetje na to pripravljeno in 3) odzivnost oz. pripravljenost strank, komitentov bank, da sprejmejo nove rešitve oz. produkte, ki temeljijo na UI. Ključno je tudi to, da tak produkt zagotavlja in tudi daje občutek zadostne varnosti uporabnikom oz. strankam. Na podlagi slovenske in nato vseevropske študije, v kateri so analizirali osebne izkušnje uporabnikov, so ugotovili, da občutek varnosti in dovolj izolirane uporabe osebnih podatkov, ki jih nov produkt naslavlja, predstavlja razliko med tem, ali bo produkt sprejet med strankami ali ne. Zato njihovi produkti še posebej naslavljajo elemente varnosti in sicer na način, da orodja od vsake formule dalje razvijajo tako, da so enačbe v modelu ročno oblikovane na inštitutu in niso »zunanje«. Njihove rešitve so zato »kapsulirane« z namenom preprečevanja uhajanja podatkov. Povedal je, da bo temelj za preskok umetne inteligence možnost modeliranja zavedanja. Trenutno to predstavlja izziv pri uporabi umetne inteligence in vzpostavlja vprašanje glede njene kakovosti.

Aleksandra Brdar Turk iz Nove Kreditne banke Maribor je izpostavila, da je obvladovanje tveganj v bančništvu na visoki listi prioritet. Umetna inteligenca se uporablja pri komunikaciji s strankami, kjer želijo povečati dostopnost bančnih produktov. Pri odpiranju računa na daljavo jim pomaga pri obvladovanju tveganj in preprečevanju zlorab. NKBM v okviru rabe AI strankam nudi storitve bančništva preko klepeta, pri tem pa uporabljajo lastni model. Prepoznavajo nestrukturirana vprašanja in iz baze, ki so jo vzpostavili, pridobijo odgovore. Veliko pozornost namenjajo tudi testiranju orodja. Vlagajo v avtomatizacijo poslovanja, prebiranje podatkov iz dokumentov in avtomatski vnos v sistem, kar pomeni avtomatizacijo procesov in hitrejše storitve. Pri tem stranki ni treba v poslovalnico, zaposlene pa razbremeni rutinskih opravil in jim omogoča več časa za lasten razvoj in prebiranje literature, ter več časa za poslovanje s strankami pri osebnem bančništvu.

Veliko energije in resursov vlagajo tudi v tehnologije za obvladovanje tveganj, preprečevanje pranja denarja, odkrivanje vzorcev pri prevarah in »early warning« sisteme za identifikacijo potencialno slabših kreditov. Dobre izkušnje pri uporabi umetne inteligence imajo tudi pri odkrivanju prevar, ki izhajajo iz transakcij. Oblikovali so tudi virtualnega asistenta - lastno bazo znanja, ki na podlagi sprejetih notranjih predpisov, pravilnikov in navodil omogoča hitro in natančno iskanje veljavnih informacij. Te aplikacije izboljšujejo delovno okolje zaposlenih. Nove tehnologije niso le dobro orodje za poslovanje s strankami, temveč tudi za ustvarjanje bolj prijaznega in učinkovitega okolja zaposlenih.

Simona Špilak, direktorica BOC Institute, je izpostavila, da se moramo najprej kot posamezniki prilagajati novim izzivom. Povedala je, da je 14 % odpuščanj povezanih z uporabo umetne inteligence. Uvajanje UI za podjetja predstavlja tudi izzive, vezane na komunikacijo z zaposlenimi. UI omogoča izboljšave procesov, zaposleni pa morajo izboljšati veščine, empatijo, čustveno in psihološko odpornost, komunikacijo in odnose. Usmeriti se je treba na izobraževanje za uporabo novega AI orodja ter na to, da se pravočasno komunicira spremembe in to, kako bo implementacija potekala. V podjetjih je treba delati tudi na razvoju talentov (lahko jih pridobimo na trgu, lahko pa z izobraževanjem zaposlenih razvijamo njihove veščine). Staranje in odhajanje delavcev je problem, zato je treba vzpostaviti prenos znanja iz starejših sodelavcev na mlajše. Zaposlene je treba spodbujati, da se učijo.

Jelena Virant Burnik iz Urada informacijske pooblaščenke je poudarila, da so glavni pomisleki glede uporabe AI v povezavi z osebni podatki, transparentnost in obveščenost uporabnika. Pri uporabi osebnih podatkov je pomembno, da je sistem transparenten, ker bodo na podlagi osebnih podatkov posameznika sprejete odločitve, ki bodo odločale o njegovem življenju. Posameznik mora vedeti, na kakšni osnovi je bila sprejeta odločitev, ki je bila rezultat obdelave osebnih podatkov. Posameznik in inštitucija morata vedeti, da se lahko zaneseta na rezultat obdelave podatkov, ki je bil dobljen s pomočjo uporabe UI. Drugi element, ki je prav tako pomemben, je točnost podatkov, ki so bili uporabljeni in preverjanje teh podatkov. Preverjati je potrebno tudi procese in možnost posameznika, da lahko poseže v proces, če (vhodni) podatki niso pravilni. Vedno je treba razumeti, kaj se je z obdelavo podatkov zgodilo, kako so bili uporabljeni, in če rezultat posameznika diskriminira, mora imeti možnost človeškega posredovanja. Pravica posameznika v procesih profiliranja morajo biti zadovoljene tudi v primeru, če je le v delu sistema uporabljena AI, odločitev pa sprejme človek.

Mitja Podpečan, partner v Odvetniški pisarni Jadek&Pensa, je povzel, da se vsi deležniki želijo izogniti rutinskim opravilom, čeprav je pravosodje v informacijskem delu podhranjeno. Sodišča tradicionalno potrebujejo veliko časa, da zabeležijo sporne primere in prakse, zato ta trenutek le-teh še ni. Pojavljajo se v tujini in sicer take, ki so vezane na uporabo modelov profiliranja v kazenskih primerih.  Primeri uporabe AI v sodstvu iz tujine so zelo neslavni, npr. lani je bila kot prva na svetu izdana kolumbijska sodba, kjer je bil uporabljen ChatGPT pri obrazložitvi sodbe. Po drugi strani so odvetniki svobodni pri uporabi teh tehnologij.

Uporaba umetne inteligence se po pozornem spremljanju in analizi, ki je na voljo za odvetnike, zdi manj uresničljiva. V Sloveniji predvsem ni na voljo dobre baze, zato bi bili generirani rezultati, ki ne bi bili zadovoljivi. AI bo v pravu koristna predvsem kot pomoč pri prevodih za stranke iz tujine, pri odločanju pa ne.

Primož Dolenc, namestnik guvernerja Banke Slovenije, je povedal, da umetna inteligenca v bančništvo prinaša številne prednosti, priložnosti, avtomatizacijo procesov, pohitritve in poslovanje 24/7. Nadzornik seveda mora biti pozoren na to, ali se banke zavedajo tveganj in ali jih upravljajo. Nevarni so modeli, ki so »zunanji« in jih ta, ki jih uporablja ne pozna. Problematični so pristranski algoritmi, ki se uporabljajo brez človeške presoje. Izpostavil je tudi varnostni vidik in večjo možnost za kibernetski napad. Nasloviti je potrebno tudi klasična družbeno etična vprašanja, saj imajo banke tradicionalno veliko podatkov o strankah, zato je pomembno, da jim stranke zaupajo.

Uporaba AI ponuja tudi priložnosti uporabe centralnim bankam, ki so kot nadzorniki tradicionalno bolj previdni pri uporabi. Na kratko je predstavil projekt uporabe umetne inteligence (big data) pri uporabi podatkov za namene preprečevanje pranja denarja. Veliko je bilo potrebno razmišljati o varnosti. Ta projekt je bil pilotni projekt, ki je bil precej dobro sprejet s strani zaposlenih. Druge centralne banke Evrosistema prav tako uvajajo podobne sisteme na področju bigdata, ne uporabljajo pa generativnih sistemov AI. Nekatere centralne banke umetno inteligenco uporabljajo tudi za nadzorniške aktivnosti.

Vir: ZBS