Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Prijavljeni ste kot
OZS blagovne znamke Družinsko podjetništvo Revija Obrtnik-Podjetnik Kartica Mozaik podjetnih MojObrtnik.com
SLIKOPLESKARJI, CEMETNINARJI, KAMNOSEKI

Novonastale obveznosti pri ročnem premeščanju bremen

19. 03. 2024
Avtor: Igor Pipan
SLIKOPLESKARJI, CEMETNINARJI, KAMNOSEKI

O novem Pravilniku o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen smo vas že obveščali, glede na številne odzive s terena, pa vas želimo ponovno opomniti na novonastale obveznosti.

Ročno premeščanje bremen v skladu z navedenim pravilnikom pomeni vsako opravilo, ki vključuje dvigovanje, prenašanje, spuščanje, potiskanje, vlečenje ali premikanje bremena s človeško silo in druga podobna dela (npr. podpiranje, držanje, ponavljajoči gibi), ki zaradi svojih značilnosti ali zaradi neugodnih ergonomskih pogojev pomeni nevarnost za razvoj kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom. Pravilnik je začel veljati avgusta lani, uporabljati pa se začne 1. avgusta 2024. V vmesnem obdobju morajo  delodajalci na novo oceniti tveganje za nastanek kostno-mišičnih obolenj in po potrebi določili preventivne ukrepe.

Namen je, da morajo delodajalci delovna mesta prilagajati tehničnemu in tehnološkemu napredku in ročno premeščanje bremen nadomeščati z delovno opremo, pripomočki in mehanskimi pomagali. Kadar se ni mogoče izogniti ročnemu premeščanju bremen, morajo delodajalci sprejeti organizacijske, kadrovske in tehnične ukrepe, uporabiti opremo in tak način dela, da zmanjša nevarnost, povezano z ročnim premeščanjem bremen. Delavci smejo ročno premeščati bremena le na podlagi na novo narejene ocene tveganja za varnost in zdravje pri delu (obrazec je sestavni del pravilnika)!

Kaj morate torej storiti še pred 1.8.2024 v povezavi z novim pravilnikom?

Priporočamo, da se čim prej obrnete na strokovne delavce, ki pri vas opravljajo storitve s področja varnosti pri delu, saj bo morda potrebno vpeljevati rešitve, ki terjajo tako denarna sredstva kot tudi čas. Presejalni test lahko izvede delodajalec tudi sam, ocenjevanje tveganja pa je strokovna naloga, ki jo lahko izvajajo podjetja oz. izvajalci, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Obrazec, ki je na voljo preko spleta, je digitaliziran.

  1. Izvedba presejalnega testa

Kadar se v delovnem procesu zazna ročno premeščanje bremen, mora delodajalec s presejalnim testom ugotoviti, ali obstaja tveganje za nastanek kostno-mišičnih obolenj. Presejalni test se izvede na obrazcu iz Priloge 2 pravilnika, lahko pa se uporabi tudi presejalni test iz primerljive metode. Če sta s presejalnim testom doseženi dve točki, je potrebno ročno premeščanje bremen oceniti z metodo za ocenjevanje tveganj pri ročnem premeščanju bremen, ki upošteva vse ugotovljene dejavnike tveganja iz Priloge I. Delodajalci lahko pri tem uporabijo metode, ki so objavljene na osrednjem državnem portalu in na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: https://vzd.mddsz.gov.si/varnost-in-zdravje-pri-delu/spletne-aplikacije/ocena-tveganj-bremena

  1. Ocenitev tveganja

Za ocenjevanje se lahko uporabi metoda iz Priloge 3 pravilnika ali katera koli druga primerljiva metoda, s katero delodajalec zagotavlja vsaj tako raven varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, kot bi jo zagotovil z upoštevanjem ukrepov na podlagi ocene tveganja po metodi iz Priloge 3 pravilnika.

Ocena tveganja za nastanek kostno-mišičnih obolenj pri ročnem premeščanju bremen mora vsebovati zapis o:

  • imenu in ključnih kazalnikih izbrane metode za ocenjevanje tveganja,
  • ugotovljenih dejavnikih tveganja iz Priloge 1 pravilnika,
  • rezultatih meritev merljivih dejavnikov tveganja (na primer: čas, masa, frekvenca, sile, toplotne razmere),
  • ocenjeni stopnji tveganja in
  • ukrepih za odpravo oziroma zmanjšanje prisotnih tveganj.

Delavce, ki ročno premeščajo bremena, je potrebno tudi ustrezno teoretično in praktično usposabljati, kar je že obstoječa zahteva.

Kaj morate storiti v primeru, da so stopnje obremenitve visoke?

V oceni tveganja je potrebno opredeliti ukrepe, ki so lahko tehnični, organizacijski ali kadrovski. Med tehnične ukrepe sodi tudi dvižna oprema, kot so dvigala, žerjavi, dvižni trak, platformni vozički, platforme s škarjastim dvigom, viličarji na motorni pogon, odri za premeščanje bremen v višino nad rameni delavca, hidravlična dvigala za dviganje bremen na police, razni manipulatorji, električni stopniščni voziček, stopniščni vzpenjalnik, paletnik in eksoskelet (naprava za dviganje, ki jo delavec obleče).