
Zdravstveni absentizem – izzivi in rešitve na regionalni, državni in evropski ravni
Avtor: Janja Starc

Območna obrtno-podjetniška zbornica Krško, GZS – Posavska gospodarska zbornica, Krško ter Območni enoti ZZZS Krško in Novo mesto so pripravile strokovno okroglo mizo, ki je soočila poglede zakonodajne oblasti, evropske politike, zdravstvene stroke in gospodarstva na bolniške odsotnosti v Sloveniji. Udeleženci okrogle mize so bili, da zdravstveni absentizem v Sloveniji predstavlja sistemsko tveganje za konkurenčnost gospodarstva ter stabilnost javnih financ.
Stroški nadomestil za odsotnost zaradi zdravstvenega absentizma, ki jih krije ZZZS, so v letu 2025 dosegli skoraj 700 milijonov evrov. Ocenjuje se, da približno toliko znašajo tudi neposredni in posredni stroški odsotnosti, ki jih krijejo delodajalci. V regijah, kot sta Posavje (7,1 %) in Jugovzhodna Slovenija (7,3 %), delež izgubljenih delovnih dni presega državno povprečje, ki je v letu 2025 za Slovenijo znašalo 7 %.
Razprava je združila predstavnike zakonodajne oblasti, evropske politike, zdravstvene stroke, institucij socialnega zavarovanja ter gospodarstva. Na dogodku so s svojimi strokovnimi prispevki in razpravo sodelovali predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič, evropski poslanec dr. Vladimir Prebilič, predstavniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, gospodarstva in medicine, med njimi dr. Tatjana Mlakar, Damijan Gazvoda, Danijel Lamperger ter Darko Gorišek.
Sogovorniki so opozorili, da zdravstveni absentizem v Sloveniji predstavlja pomemben sistemski izziv tako za vzdržnost javnih financ kot tudi za konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Razprava je pokazala, da težava ni v pomanjkanju podatkov, ampak v hitrosti njihove pretvorbe v ukrepe. Potrebne so odločne sistemske rešitve, so poudarili sodelujoči, ki bodo uravnotežile socialne pravice z odgovornostjo do dela in vzdržnostjo gospodarstva.
Na podlagi strokovne razprave so bili oblikovani konkretni predlogi sistemskih in zakonodajnih sprememb, ki so jih organizatorji dogodka zaradi njihove širše družbene in gospodarske pomembnosti posredovali v obravnavo pristojnim institucijam ter odločevalcem. Ob tem so izrazili še prepričanje, da so za učinkovito obvladovanje zdravstvenega absentizma nujni usklajeni in pravočasni ukrepi države, zdravstvenega sistema, socialnih partnerjev in gospodarstva.
