Svetovni dan meroslovja in 150 let Metrske konvencije

Večina dejavnosti, tudi naših obrtnih, je povezana z različnimi oblikami merjenja in tehtanja, zato je prav, da na tem mestu izpostavimo 20. maj, svetovni dan meroslovja. Ta letos sovpada s še eno zelo pomembno obletnico, mineva namreč 150 let od podpisa Metrske konvencije, mednarodnega sporazuma, ki je leta 1875 v Parizu postavil temelje za enoten, globalno usklajen in zaupanja vreden sistem merjenja po vsem svetu.

Meroslovje zaznamuje življenje na vsakem koraku

Z meroslovjem in merjenji se v življenju srečujemo vsak dan, na vsakem koraku, pa čeprav se tega niti ne zavedamo. Meroslovje podpira kakovost izdelkov in učinkovitost procesov s hitrimi, točnimi in zanesljivimi merjenji, s čimer omogoča povečanje produktivnosti. Prav tako igra ključno vlogo pri sprejemanju znanstvenih in tehnoloških inovacij, zasnovi in učinkoviti proizvodnji izdelkov, ki so varni in v skladu s potrebami trga, ter pri odkrivanju in preprečevanju nevarnih in neskladnih izdelkov. S točnimi meritvami se zagotavlja osnovno podporo na področju zdravstva in tehniške varnosti, varstva okolja in zdrave hrane. Meroslovje zagotavlja tudi podlago za pošteno trgovanje na državni in mednarodni ravni.

Metrska konvencija, 150 let usklajenega sistematičnega reda

Čeprav se različna merjenja izvajajo že skoraj od začetka človeštva, pa merjenja in merske enote še zdaleč niso bile usklajene med različnimi deželami. V Franciji je bilo npr. pred revolucijo v uporabi več kot 800 različnih merskih enot, vsaka regija, včasih vsaka tržnica, je imela svoje enote. Pred časom Marije Terezije je imela na naših tleh praktično vsaka vas svojo mero za vino… Tako je pred podpisom Metrske konvencije vladal pri merjenjih precejšen kaos, ki je onemogočal normalno trgovino in življenje.

Metrska konvencija, podpisana 20. maja 1875 v Parizu, predstavlja temeljni mednarodni dogovor na področju meroslovja. Sprejeta je bila z namenom vzpostavitve skupnega in primerljivega sistema merjenja, ki bi omogočil pošteno trgovino, znanstveno sodelovanje in industrijski razvoj med državami. S to konvencijo se je začelo uradno sodelovanje držav pri razvoju mednarodnih etalonov in definicij osnovnih merskih enot. Danes povezuje več kot 100 držav, ki sodelujejo na osnovi skupnih znanstvenih, tehničnih in institucionalnih standardov, ter predstavlja enega najdlje trajajočih in najbolj vplivnih mednarodnih znanstvenih dogovorov.

Meter, kilogram, sekunda, amper, kelvin, mol in kandela Mednarodnega urada za uteži in mere

Z Metrsko konvencijo je bil ustanovljen Mednarodni urad za uteži in mere (BIPM) s sedežem v Parizu. BIPM usklajuje svetovni sistem merjenja in vodi razvoj ter vzdrževanje Mednarodnega sistema enot (SI) – univerzalnega jezika merjenja. SI sistem vključuje sedem osnovnih merskih enot: meter za dolžino, kilogram za maso, sekundo za čas, amper za električni tok, kelvin za termodinamično temperaturo, mol za množino snovi in kandelo za svetilnost. Vse osnovne enote so danes opredeljene na osnovi naravnih konstant, kar zagotavlja njihovo stabilnost, univerzalnost in neodvisnost od fizičnih artefaktov. SI sistem zagotavlja zanesljivo in sledljivo merilno infrastrukturo za vse aplikacije, od napredne znanosti in vesoljskih tehnologij do vsakdanjih uporab v trgovini in zdravstvu.

BIPM sodeluje z nacionalnimi meroslovnimi inštituti ter organizira mednarodne primerjave etalonov in merilnih zmogljivosti, ki so osnova za medsebojno priznavanje rezultatov meritev in kalibracijskih certifikatov. S tem je omogočena globalna sledljivost meritev do mednarodnih etalonov, kar pomeni, da lahko merilni rezultat, izveden v kateri koli državi, velja kot zaupanja vreden kjer koli drugje po svetu. Z vključevanjem najsodobnejših znanstvenih dosežkov SI sistem ostaja dinamičen in se prilagaja razvoju znanosti, industrije in potreb družbe.

Mednarodna organizacija za zakonsko meroslovje

Za mednarodno usklajen sistem zahtev za merilne instrumente, ki se uporabljajo na področjih trgovine, zdravstva, tehnične varnosti, zaščite okolja in uradnih postopkov (npr. električni števci, tehtnice, vodomeri, merilni sistemi za gorivo, merilniki hitrosti v cestnem prometu, itd.), pa skrbi Mednarodna organizacija za zakonsko meroslovje (OIML), ki razvija mednarodna priporočila za tovrstne merilne instrumente. S tem zagotavlja, da so zahteve za merilne instrumente na področju zakonskega meroslovja mednarodno usklajene, omogoča lažje priznavanje dokazil glede merilnih instrumentov med državami, uporabnikom in potrošnikom pa zagotavlja točna in zaupanja vredna merjenja.

Urad RS za meroslovje

V Sloveniji skrbi za vzpostavitev, razvoj in vzdrževanje nacionalnega meroslovnega sistema Urad RS za meroslovje, ki deluje v okviru Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Urad vodi sistem zagotavljanja sledljivost meritev in uvaja mednarodna priporočila za merilne inštrumente v nacionalne predpise. Urad skupaj s pooblaščenimi inštitucijami (t.i. nosilci nacionalnih etalonov) skrbi za razvoj nacionalnih etalonov, skupaj s t.i. imenovanimi organi pa za merilne instrumente na področju zakonskega meroslovja. Pri zagotavljanju zaupanja v meritve, ki jih vsakodnevno izvajamo in uporabljamo – od goriva na črpalkah do medicinskih pripomočkov, laboratorijskih meritev in meritev v znanosti, je pomembno tudi sodelovanje z gospodarstvom, izobraževalnimi ustanovami, potrošniki in drugimi uporabniki nacionalnega meroslovnega sistema.

Svetovni dan meroslovja

Svetovni dan meroslovja vsako leto organizirata BIPM in OIML skupaj z nacionalnimi in regionalnimi meroslovnimi organizacijami. Mednarodna skupnost meroslovcev s sodelovanjem in nenehnim razvojem zagotavlja, da meritve ostajajo točne, sledljive in primerljive, kar je ključno za zaupanja vredno globalno delovanje. Leta 2023 je tudi UNESCO uradno vključil ta dan v svoj koledar mednarodnih dni, s čimer je dodatno poudaril ključno vlogo meroslovja v znanosti in izobraževanju.

Meritve za vse čase, za vse ljudi

Tema letošnjega dneva meroslovja, Meritve za vse čase, za vse ljudi, poudarja, da so meritve oblikovale našo preteklost, omogočajo napredek v sedanjosti in podpirajo trajnostne rešitve za prihodnost. Hkrati opozarja na pomen meroslovja, ki mora biti dostopno vsem – od vsakodnevnih uporabnikov do najnaprednejših znanstvenih raziskav, tako na Zemlji kot v vesolju.

Ob tej priložnosti se številne države pridružujejo praznovanju s strokovnimi dogodki. V Sloveniji je osrednja slovesnost potekala v Portorožu, v Hotelu Bernardin. Slavnostni govornik na dogodku je bil minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Poleg njega pa sta vse udeležence nagovorila tudi direktor BIPM dr. Martin Milton (njegov govor je v prilogi) in direktor Urada RS za meroslovje dr. Samo Kopač.

Dogodek je postregel tudi z bogatim kulturnim programom, slikovito predstavitvijo Zgodovine meroslovja skozi 150 let, s strani dr. Rada Lapuha in zelo zanimivo okroglo mizo s strokovnjaki iz različnih področij družbenega življenja, ki so vsak s svojega področja delovanja oziroma raziskovanja predstavili svoj pogled na pomen Metrske konvencije.

Svoje zanimive izkušnje in videnja, so s polno dvorano udeležencev, delili red. prof. dr. Bojan Ačko iz Fakultete za strojništvo, UM; globalni direktor kakovosti v Iskraemeco d.d. Grego Kita; direktorica v Elpro Lepenik & Co. d.o.o. Aleksandra Lepenik in red. prof. dr. Iztok Podbregar iz Fakultete za organizacijske vede, UM. Zanimivo je bilo prisluhniti njihovim odgovorom na vprašanja:

»Česa na svojem področju ne bi mogli, uspeli, kaj ne bi bilo možno - če ne bi bilo Metrske konvencije?«.  Še bolj presenetljiva so bila njihova razmišljanja ob vprašanju: »Kaj želijo ali celo napovedujejo drugače, še bolje za naslednjih 150 let?«.

Vsi sodelujoči so prišli do iste točke, da si življenja in razvoja, kot ga poznamo danes ne znajo predstavljati brez Metrske konvencije. To dejstvo še dodatno potrjuje trditev, ki jo je že leta 1821 povedal John Quincy Adams, da nas merjenja spremljajo v vsakodnevnem življenju, da so ključna za industrijo, nepogrešljiva pri menjavi in trgovanju, so osnova znanosti tako za fizika kot za filozofa, arheologa ali arhitekta.

To še dodatno potrjuje že znano dejstvo, da je znanje o merjenjih eden prvih elementov izobrazbe, ki se ga naučijo tudi tisti, ki se nikoli ne naučijo pisati in brati, zato je še toliko bolj pomembno, da mlade že v izobraževalnem sistemu opremimo znanjem o meroslovju in merjenjem.

Več o meroslovju Urad RS za meroslovje >>>

Vir: URSM