Nič več socialnega dialoga o minimalni plači

Ministru za delo se pred povišanjem minimalne plače ne bo več treba posvetovati s socialnimi partnerji. To določilo je namreč črtano v novem predlogu sprememb Zakona o minimalni plači, ki so ga minuli teden podprle vse koalicijske stranke in Levica. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), ki je članica Ekonomsko-socialnega sveta, obžalujemo, da koalicija ne vidi več potrebe po dialogu s socialnimi partnerji o tako pomembnih temah kot je plača.

»Predsednik Vlade Marjan Šarec je na zadnji seji Ekonomsko-socialnega sveta poudaril pomen socialnega dialoga, zato nas še toliko bolj preseneča, da dialoga o minimalni plači med socialnimi partnerji sploh ni bilo,« pojasnjuje Branko Meh, predsednik OZS.

Starejši delavci težko do zaposlitve

Poleg poviševanja minimalne plače nov predlog predvideva tudi izvzem vseh dodatkov iz minimalne plače (za posebne pogoje dela, delovna in poslovna uspešnost in dodatek za delovno dobo). Dodatek za delovno dobo po zakonu pripada vsakemu delavcu, zato bo največje povišanje plač ravno na račun tega dodatka. Iz tega izhaja, da bodo spet negativno diskriminirani starejši delavci, ki imajo višji dodatek za delovno dobo. Zaradi tega bodo še težje dobili zaposlitev, saj bodo stroški dela za delodajalca višji.

Predlog v korist državi

Leta 2020 bo minimalna plača znašala 700 EUR neto, kar pomeni, da se bodo stroški delodajalca povečali za 10 % oziroma 100 EUR. Delavec bo dobil 60,40 EUR neto več, ostalo pa bo pobrala država.

Tudi pri dodatkih bo imela koristi država. Delavcu s 30-letno delovno dobo ob osnovni plači 600 EUR bruto pripada 90 EUR bruto dodatka za delovno dobo (15 %). Po novem predlogu bo sicer delavec iz naslova dodatka prejel višjo plačo (57,17 EUR neto več), vendar pa bo največjo korist zopet imela država, ki bo pobrala 36 % od bruto zneska dodatka (32,83 EUR). Strošek delodajalca (bruto II) bo zaradi izvzema dodatka iz minimalne plače višji za 9 %.

V OZS zato ponovno poudarjamo, da bi morala država razbremeniti stroške dela, tako da bi delavci imeli višje neto plače na račun nižjih davčnih obremenitev. Da si tudi delodajalci želijo višje neto plače za svoje delavce, je pokazala anketa OZS. Skoraj vsi obrtniki in podjetniki (99 %) so namreč odgovorili, da podpirajo predlog o razbremenitvi plač z dohodnino, pri čemer bi delavec ob enaki bruto plači dobil višje neto izplačilo.