Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
novica

Obrtniki in podjetniki predstavili zahteve za dvig konkurenčnosti

02. JUNIJ 2017  |   Mira Črešnar

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je danes na 15. Forumu obrti in podjetništva predstavila letošnje najpomembnejše zahteve malega gospodarstva, ki pomenijo konkretne predloge za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Obrtniki in podjetniki od Vlade pričakujejo, da jih bo uresničila še pred državnozborskimi volitvami prihodnje leto. Častna gostja Foruma je bila najboljša kuharska mojstrica na svetu Ana Roš, ki ji je zbornica podelila visoko zbornično priznanje Zlati ključ za njen doprinos k promociji slovenske kulinarike.

 

Predsednik OZS Branko Meh je vlado uvodoma pozval, da letošnje zahteve realizira še pred državnozborskimi volitvami prihodnje leto, saj bo to pomenilo še večji gospodarski napredek. ”Gospodarska rast se sicer krepi, predvsem na račun izvoza, vendar pa še vedno ni na predkrizni ravni. Zaostajamo tudi na lestvici konkurenčnosti, kar prav tako ni spodbuden podatek. Slovenija je med 61 državami, ki sodelujejo v švicarski raziskavi, šele na 43. mestu.” Meh je obenem izrazil razočaranje, ker je ministrica Anja Kopač Mrak odpovedala udeležbo na Forumu, četudi je delovna zakonodaja med najbolj perečimi problemi malega gospodarstva. OZS je v torek zaradi spornega določila v Zakonu o inšpekciji dela tudi odstopila od pogajanj za spremembo delovno-pravne zakonodaje.

 

Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je glede zahteve za spremembo dohodninske lestvice dejala, da bi to pomenilo znaten vpliv na državni in občinski proračun, tako da sprememb na tem področju v naslednjem letu ni pričakovati. ”Oblikovali smo celovit predlog sprememb na davčnem področju, ki ga bomo v naslednjih dneh predstavili na Ekonomsko-socialnem svetu,” je ob tem dodala ministrica. ”Naša prva skrb, je da zagotavljamo stabilno javno-finančno okolje, saj brez tega ni spodbudnega in stabilnega poslovnega okolja,” je še dejala in obljubila določene davčne razbremenitve v prihodnjem obdobju.

 

Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Andreja Barle Lakota je v zvezi z zahtevo za učinkovitejši sistem poklicnega izobraževanja povedala, da si na ministrstvu želijo čim bolj uspešno izpeljati pilotni projekt vajeništva in pripomnila, da je ”promocija vajeništva nujna, da prepričamo mlade, da se odločijo za to obliko izobraževanja.” Alojz Kovšca, državni svetnik, pa je ob tem izpostavil problem, kako bomo ugotovili, ali je projekt vajeništva uspešen ali ne.

 

Državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar:  ”Na vladi se zavedamo, da obrtniki in podjetniki potrebujete uspešno okolje za vaš razvoj, se pa na vladi zavedamo, da ste veliko prispevali h gospodarski rasti. V pripravi je nov zakon o spodbujanju investicij, ki ne bo ločeval med domačimi in tujimi investitorji.”

 

10 najpomembnejših zahtev obrti in podjetništva 2017:

1.     Drugačna ureditev povračila škode delodajalcev v primeru nesreče pri delu. Regresni zahtevki predstavljajo resno grožnjo za številna podjetja. Zato zahtevamo, da se v zakon ponovno zapiše, ali gre za veliko malomarnost. Zgolj v tem primeru se lahko od delodajalca terja odškodninski zahtevek. Poleg tega naj se regresni zahtevki ZZZS krijejo iz naslova posebnega prispevka za poškodbe pri delu.

2.     Določiti nov odpovedni razlog, po katerem bo delodajalec lahko delavcu odpovedal pogodbo o zaposlitvi v primeru, ko ta ne more opravljati dela iz zdravstvenih razlogov neprekinjeno več kot šest mesecev ali eno leto v obdobju treh let. Izjemi sta porodniška odsotnost ali poškodba pri delu.

3.     Breme nadomestil v času bolniškega staleža naj preide z delodajalca na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije po 20 koledarskih dneh. Zavod naj izplača denarno nadomestilo neposredno zavarovancu.

4.     Sprememba metodologije za izračun omrežnin in ureditev nepravilnosti glede zaračunavanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Naravnost absurdno je, da so cene omrežnine odvisne od premera vodomera in ne od dejanske porabe vode. Po sprejetju sporne uredbe so se cene komunalnih storitev za mnoge podjetnike podvojile ali celo potrojile.

5.     Sistemsko uredi financiranje reprezentativnih zbornic. Zbornice namreč opravljamo pomembne naloge za podjetja v okviru podpornega podjetniškega okolja. Naše obstoječe mreže imajo izkušnje, znanje in mednarodne povezave, zato si želimo, da se zbornice še bolj okrepijo.

6.     Zahtevamo Spremembo dohodninske lestvice, in sicer da se razpon prvega razreda dohodninske lestvice zviša na 11.000 evrov ter obdavči z ničelno dohodninsko stopnjo.

7.     Zagotoviti dostopnosti javnih naročil tudi manjšim gospodarskim subjektom ter delitev javnih naročil na več sklopov. Kriteriji in postopki pri javnih naročilih morajo malim podjetjem omogočiti, da bodo lahko enakopravno konkurirala.

8.     Učinkovitejši sistem poklicnega izobraževanja. Dejstvo je, da v obrti in podjetništvu primanjkuje usposobljenega kadra. Z zakonom o vajeništvu smo naredili pomemben korak v smeri izboljšanja situacije na tem področju, vendar pa nas čaka še veliko dela. Ob tem pa ne smemo pozabiti na ustrezno promocijo poklicev.

9.     Ustanovitev paritetnega sklada za gradbeništvo po vzoru Nemčije, Avstrije in Italije. Slovenski gradbeniki bodo tako ob vstopu na trge omenjenih držav bolj konkurenčni, saj jim ne bo treba plačevati v njihove sklade.

10.  Odprava administrativnih ovir pri čezmejnem izvajanju storitev. Našim podjetjem postavljajo ovire pri čezmejnem opravljanju storitev številne tuje države v Evropski uniji, s 1. 1. 2018, ko bo začel veljati zakon o čezmejnem izvajanju storitev, pa jim bo dodatne ovire postavila še lastna država. Predlagamo, da se zapiše izjemo za tista podjetja, ki izdelajo svoje izdelke v Sloveniji in jih nato montirajo v tujini ali opravljajo nujna servisna montažna dela na terenu. Zahtevamo tudi, da se na obrazec A1 ne čaka 5 delovnih dni, ampak se ga pridobi takoj.

 

Vseh 121 zahtev je dostopnih na spletni strani OZS:

 

Obrtnik in podjetniki so bili razočarani, ker se foruma niso udeležili ali so udeležbo odpovedali predsednik vlade in nekateri ministri. Bili so soglasni, da to ni dober signal malemu gospodarstvu.

 

 

 

Preberite tudi:

Pišite nam