Pojasnila dimnikarjev v zvezi z domnevnim dvigom cen dimnikarskih storitev

V Sekciji dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije pojasnjujejo, da je poročanje nekaterih medijev o apokaliptičnem dvigu cen dimnikarskih storitev netočno in zavajajoče. V sekciji želijo, da je javnost celovito obveščena, zato odločno zavračajo trditve v medijih, da bodo cene dimnikarskih storitev povzročile inflacijski cunami, porušile vrednostni sistem v EU, ustavile gospodarsko rast, povzročile brezposelnost ter znižale življenjski standard v državi.

V Sekciji dimnikarjev obžalujejo stigmatiziranje, obtoževanje in domala celo sovražni govor proti zaposlenim v dimnikarski dejavnosti, ki naj bi po mnenju nekaterih očitno kar sami sprejeli, implementirali, izvajali in nadzorovali izvajanje dimnikarskih predpisov v letih 2004 in 2017.

Javnost je treba seznaniti z nekaterimi dejstvi. Idejo o prosti izbiri dimnikarja, ki je vodila v prosti trg, so interesne skupine sprožile prek civilnih iniciativ. Te iste iniciative sedaj kot samooklicani »nepristranski akter v imenu ljudstva« opozarjajo na eno izmed prvih dilem: dvig cen. V tem trenutku sploh ni realno govoriti o dvigu cen, saj se od leta 2004 konstantno umetno znižujejo in te vrednosti verjetno ne bodo dosegle tudi v bodoče, še zlasti ne zaradi višanja zahtev. Še posebej pa o dvigu cen ni mogoče govoriti zgolj na podlagi vrednosti urne postavke, saj je treba upoštevati obseg in zahteve opravil dimnikarja ter razvoj dejavnosti, ki od leta 2004 stagnira. Cene storitev so prav tako, skladno z zakonom, maksimalne in nikakor ne fiksne vrednosti.

Pred nepremišljenim in všečnim uvajanjem prostega trga so v sekciji dimnikarjev pri OZS in še v najmanj osmih strokovnih združenjih neuspešno opozarjali na naslednja tveganja: dvig cen, težja dostopnost storitev, zlasti v odročnih krajih (hribi, periferija itd.), nesistemskost oskrbe, zmanjšanje nadzora nad napravami, dimnikarji in uporabniki; prenos odgovornosti na državljane; problem nedelovanja inšpekcij, nazadovanje na področju preventive, zmanjšanje zaščite potrošnika, oslabitev požarne varnosti, povečanje tveganja za zastrupitve z ogljikovim monoksidom; slabšanje kakovosti zraka v državi, splošna nepreglednost izvajanja dimnikarskih storitev in neizpolnjevanje zavez EU. Nekatera tveganja so se deloma že odrazila, kljub temu pa v sekciji menijo, da je negativne trende s pravilnim postopanjem še mogoče omiliti, zaustaviti pa bolj težko.

Če bi bili »dimnikarji« dejansko upoštevani, kot nekateri zmotno trdijo, potem bi se obstoječi sistem posodobil, ali pa zakon, ki uvaja prosti trg, cen ne bi sporno omejeval, pa jih. Ker je kljub temu interes omejevati cene na prostem trgu, bi morala biti upoštevana študija Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER) iz leta 2010, ki vrednoti urno postavko dimnikarske službe – pa ni bila. Upoštevano bi moralo biti tudi, da vseh dimnikarskih storitev, zaradi več nivojev zahtevnosti, ni več mogoče osnovati zgolj na eni urni postavki. Dimnikarska stroka niti pri zakonu niti pri cenah ni bila upoštevana.

V kolikor bodo cene določene pomanjkljivo in ne bodo upoštevale vseh administrativnih ter fiksnih stroškov, bodo edino le zaposleni v tej panogi primorani storitve v interesu države zakonsko nuditi kar na lastne stroške. Še nesprejeti podzakonski akt, ki bo poleg pravil stroke opredeljeval delo dimnikarja, pa bo glede na določbe zakona moral biti obsežen in dosleden. Kako je torej ob nesprejetem aktu že sedaj mogoče govoriti o dvigu cen, pri čemer še vedno odmevajo pobude, da naj zaposleni v dimnikarstvu svoje delo obračunavajo kar zgolj po porabljenih minutah pri uporabniku? Z namenom, da bodo podjetja propadla? Ustrezno omejevanje cen v tržnem sistemu je nedvomno težko dosegljiv cilj, šikaniranje zaposlenih prek minutnega obračunavanja pa je bilo v tej panogi pripoznano kot zavržno že v letu 2010.

V sekciji dimnikarjev pri OZS tako vnovič opozarjajo na zakonske določbe, ki zaradi uvedbe prostega trga in novega koncepta ostajajo pravno sporne. Podzakonski akt, ki bo določal vsebino in obseg storitev, mora slediti stroki in relevantnim določbam zakona. Cenik storitev, katerega usoda ni znana, mora biti osnovan na podlagi dejanskih stroškov ter upoštevati vse potrebne aktivnosti dimnikarske družbe in dimnikarja. Sicer pa bi moral biti prepuščen trgu. V prostem trgu tudi ni mogoče načrtovati zaračunavanja storitev kot v javnih gospodarskih službah, kar v prvi vrsti praviloma vodi v dvig cen – glede na cene iz javne gospodarske službe. Vse navedeno ni krivda zaposlenih v dimnikarski dejavnosti, ki bodo v nekaj tednih morali pričeti izvajati še nesprejete podzakonske akte. Na prvem mestu bo na odgovornost za morebitne težave treba poklicati deležnike, ki so na škodo državljanov nepremišljeno zahtevali ali podpirali ali izvedli ukinitev javne gospodarske dimnikarske službe.

Sprejetje neustreznih podzakonskih aktov v tem trenutku pomeni resno poglabljanje ogrožanja varnosti državljanov in okolja. Pred novo kurilno sezono pa velja spomniti, da so za redno opravljanje storitev v rokih po novem prvenstveno odgovorni državljani. Zato je nujno, da izberete dimnikarsko družbo oz./in da obstoječega obvestite o nadaljnjem sodelovanju oziroma o menjavi, v kolikor tega še niste storili. Rok za izbiro je namreč že potekel, dimnikarske družbe pa morajo aktivnosti že planirati.