Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Prijavljeni ste kot
OZS blagovne znamke Družinsko podjetništvo Revija Obrtnik-Podjetnik Kartica Mozaik podjetnih MojObrtnik.com

Pol stoletja obrtniškega povezovanja in boja proti birokraciji

13. 09. 2019
Avtor: Mira Črešnar

V okviru praznovanja 50-letnice Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) na sejmu MOS je danes potekala okrogla miza, na kateri so vidni člani zbornice izpostavili ključne mejnike v polstoletni zgodovini obrtniškega povezovanja. Strinjali so se, da se obrtniki in podjetniki že od nekdaj borijo proti birokraciji, ki se z leti vse bolj razrašča.  

 

”Pred 50 leti so obrtniki ustanovili našo zbornico s ciljem, da bi obrtnikom pomagali na vse možne načine. In ta cilj uspešno zasledujemo še danes,” je uvodoma poudarilpredsednik OZS Branko Mehin dodal: ”Ko sem prevzel vodenje zbornice po prehodu na prostovoljno članstvo, je bil naš cilj zadržati člane. Ponosni smo, da smo kljub prostovoljnemu članstvu največja zbornica gospodarstva v Sloveniji in povezujemo 25 tisoč članov.”

 

Na okrogli mizi so govorili tudi poslovnem okolju nekoč in danes.  Po besedah direktorja OZS Danijela Lampergerjasmo imeli leta 1991 v Sloveniji 357 zakonov in 872 podzakonskih predpisov, trenutno pa imamo več kot 800 zakonov in skoraj 20.000 podzakonskih predpisov. Govorci so se strinjali, da obrtništvo in podjetništvo danes birokracija duši bolj kot nekoč, da pa so se borili proti birokraciji že od nekdaj. 

 

Ključne razloge za ustanovitev zborniceje opisalFranjo Verdnik, eden izmed ustanoviteljev zbornice. ”Od leta 1945 do leta 1967 je bilo težko preživeti. Obrtniki niso imeli pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja. Zato se je zelo malo ljudi odločalo, da bodo odprli obratovalnice. Potrebnih je bilo veliko obiskov in prepričevanja, da smo se začeli združevati. Na obrtniških shodih se je nagovarjalo obrtnike, da se je treba povezovati v obrtnih združenjih. 12 obrtnih združenj se je tako leta 1969 združilo v predhodnico današnje zbornice. Že tedaj pa smo morali prepričevati režim, da obrtnik ni kapitalist,” se spominja Verdnik.

Obrtniki so se najprej zbirali v gostilnah, kar je bilo po Verdnikovih besedah neugledno. Zato je bila njihova prva naloga, da vsako obrtno združenje dobi svoje poslovne prostore oziroma obrtniške domove. ”Tako se je dvigoval naš ugled, naša organizacija je dobila moč. Naš namen je bil večati članstvo, saj smo s tem dobili še večjo moč,” je poudaril Verdnik. Že takrat je bilo veliko zakonov, ki so omejevali obrt. ”Prav zbornica pa je bila tista, ki je poskrbela, da se je začela spreminjati zakonodaja,” je še dodal Verdnik.

 

Zbornico je 10 let vodil podjetnik Štefan Pavlinjek. V času njegovega vodenja so leta 2007 takratno Obrtno zbornico preimenovali v sedanjo Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije. Poudaril je, da so se že tedaj borili proti birokraciji: ”Birokracija je bila nenormalna, saj birokrat rodi birokrata. Velike tekme smo imeli, kdo ima prav – mi ali birokrati. Tudi takrat smo imeli boj za boljše poslovno okolje, v zbornici smo izdelali antibirokracijski program. In to je bil čas, ko so nas vladne strukture začele upoštevati. Veliko zadev smo uspeli poenostaviti,” je svoj pogled predstavil Pavlinjek in izrazil zadovoljstvo, da je zdravo jedro zbornice po prehodu na prostovoljno članstvo ostalo. 

 

Med govorci je bil tudi frizer Mitja Sojer, lastnik Mič Styling, ki je ponosen na vse dosežke zbornice. ”Imamo veliko prednost v primerjavi z ostalimi zbornicami, saj smo vedno korak pred ostalimi. Sploh ne znamo ceniti tega, koliko je naša zbornica storila za slovensko obrt v vseh teh letih. Člani dobijo ogromno informacij od zbornice in od naše sekcije frizerjev pri OZS, ki jo vodim že vrsto let,” je podaril Sojer. Obrt je po njegovem mnenju storila ogromen preskok. ”Po razpadu Jugoslavije je prav v Sloveniji ostalo največjih zdravih in dobrih podjetij,” je še menil Sojer.

 

Predsednica sekcije optikov pri OZS Anja Severje predstavila svojo izkušnjo z zbornico in dejala, da ji je zbornica odpirala vrata. ”Zbornica nama z možem, ki vodiva optiko Sever s 30-letno tradicijo, pomeni poslovno družino. Ko sva začela obrt, nisva imela nikogar, razen zbornice.” Prihodnost zbornice Severjeva vidi v digitalizaciji in kot organizacijo, ki bi omogočila mentorstvo mladim. 

 

Osrednja slovesnost ob 50-letnici OZS bo sicer 3. decembra v Grand hotelu Union v Ljubljani.

 

 

Posnetek:

Preberite tudi