Predsedniki zbornic iz regije Alpe Adria poudarili nujnost tesnejšega sodelovanja

Mreža zbornic Alpe Adria ima neskončne možnosti za sodelovanje in povezovanje na različnih področjih, so se na današnji 12. predsedniški konferenci mreže zbornic Alpe Adria strinjali predstavniki zbornic iz Slovenije, Italije in Avstrije. Med ključnimi izzivi, ki so jih naslovili, so pomanjkanje kadra, migrantska problematika in infrastrukturni projekti. Letošnjo konferenco, ki se je odvila v  Državnem svetu RS, sta gostili Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije. 

Da je regija Alpe Adria edinstvena regija v Evropi, je uvodoma poudaril predsednik OZS Blaž Cvar. »V trenutnih negotovih razmerah in oteženem poslovanju podjetij zaradi okrepljene inflacije, motenj v dobavah, sanacijskih ukrepov, dviga obrestnih mer, umirjanja gospodarske rasti, zagotavljanja energetske neodvisnosti ter vse večjega obremenjevanja gospodarstva je zagotovo ključ krepitve odpornosti gospodarstva sodelovanje in povezovanje tako nacionalno kot regijsko. Mreža zbornic Alpe Adria ima neskončne možnosti za sodelovanje in povezovanje na različnih področjih,« je dejal. 

Predsednik GZS Tibor Šimonka pa je uvodoma dejal, da je videti, da mednarodno okolje danes ni naklonjeno sodelovanju. Že leta pravzaprav opazujemo, kako se države vse bolj zapirajo vase, kako strah spodbuja protekcionizem in sili svet v deglobalizacijo. Prav zato je sodelovanje med zbornicami označil za tako dragoceno. »Naše regije so premajhne, da bi lahko vplivale na globalno dogajanje, lahko pa se naš glas močneje sliši vsaj v Evropi oziroma znotraj EU, ki se prav tako sooča z izzivi glede enotnosti in sodelovanja.« Kot primere je tu navedel energetsko krizo, ko države članice EU niso uspele najti skupnega imenovalca, na podlagi katerega bi lahko vzpostavili enoten energetski trg; pa tudi migracije, kjer EU ne najde skupnega jezika, pa čeprav je pomanjkanje kadrov ena najbolj perečih problematik v vseh državah članicah. »Namesto, da bi skupaj iskali rešitve, kako pojav migracij, ki je vedno bil in bo tudi v prihodnje prisoten, izkoristiti v prid evropski ekonomiji, se vsaka država zateka k svojim rešitvam in kar je najhuje, zapiramo meje, ki so temelj notranjega trga,« je še dodal.

Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič verjame, da sta povezovanje in sodelovanje ključ do uspeha in boljših pogojev za vse prebivalstvo. Odločno zastopanje interesov podjetij s strani zbornic vidi kot izredni pomen, pri čemer je medzbornična izmenjava izkušenj in znanj pot do še bolj kompetentnega sooblikovanja poslovnega okolja.

Direktor Gospodarske zbornice Koroška Meinrad Höfferer je predstavil rezultate strateške delavnice tehnične skupine in možnosti nadaljnjega sodelovanja v okviru mreže Alpe Adria. Poudaril je, da gre pri zbornični mreži NAAN za najmočnejšo tovrstno mrežo na območju regije Alpe Adria.

V razpravi je predsednik OZS Blaž Cvar med ključnimi izzivi mreže izpostavil boljši pretok informacij, kar bi omogočilo lažje reševanje problemov, ki jih prinašajo krize in drugi problemi v gospodarstvu. Cvar je obenem poudaril, da je prav Slovenija ozko grlo na področju infrastrukture in pretočnosti v regiji. V luči poostrenih mejnih nadzorov med državami v regiji, kar je posledica migrantske krize, pa je dejal, da nikakor ne sme priti do omejevanja na mejah, saj slabša pretočnost predstavlja oviro tako za prevoznike kot za vsa podjetja, ki napotujejo delavce na čezmejno opravljanje storitev v sosednje države. Ob zaključku se je Cvar zavzel tudi za razširitev mreže na nacionalno hrvaško obrtno zbornico.

Po predlogu Tiborja Šimonke, predsednika GZS, naj mreža zbornic zavzame jasno stališče, da reforma energetskega trga EU evropski industriji zagotovi zanesljiv in stroškovno konkurenčen vir energije. Potrebno je po  eni strani regulirati migracije, a hkrati izkoristiti migrante z urejenim statusom, ki si želijo delati in biti družbi koristni. Zavzel se je za to, da zbornice v večji meri spodbujajo svoje člane k sodelovanju na področju raziskav in razvoja novih tehnologij za prehod v bolj trajnostne ekonomske modele.

Tudi v Avstriji se soočajo s pomanjkanjem kadra, je poudaril Jürgen Mandl, predsednik Gospodarske zbornice Koroška. V naslednjem letu bo po njegovih besedah nezasedenih 500 tisoč delovnih mest. »Potrebujemo priseljevanje, ampak mora biti to zaželeno in načrtovano. Evropa pa je precej razdeljena, kar zadeva migrantsko vprašanje,« je poudaril. Njegove besede je podkrepil tudi Josef Herk, predsednik Štajerske gospodarske zbornice, in dodal: »Pomembno je, da mlade motiviramo, da se izobrazijo. Mlade moramo navdušiti, da vstopijo na trg delovne sile. Dobro bi bilo, da bi v regiji okrepili zavest, da imamo skupno regijo in da bi bil pretok delovne sile, mladih še boljši.«

Po besedah Alessandra Tollona, član upravnega odbora Gospodarske zbornice Pordenone-Udine, je problem pomanjkanja kadrov prisoten tudi v Italiji, saj imajo mladi danes drugačen pogled na delo in življenje. Gianluca Madriz, član odbora Gospodarske zbornice Julijske krajine, pa se je strinjal, da se v mrežo Alpe Adria vključi tudi Hrvaško obrtno zbornico (HOK).  

Predsedniške konference se je udeležila tudi Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije, ki je predstavila Slovenijo kot zeleno turistično destinacijo. Pri tem je izpostavila, da je naša država prva na svetu dobila naziv Zelena destinacija sveta.

13. predsedniška konferenca mreže zbornic Alpe Adria bo prihodnje leto v Celovcu.