Prevozniki od vlade pričakujejo takojšnje ukrepanje

Slovenski prevozniki imajo dovolj pogovarjanja o njihovih problemih. Od vlade in resornega ministrstva zahtevajo takojšnje ukrepe, ki bi jim omogočili normalno poslovanje. V nasprotnem primeru sledi državljanska nepokorščina, so na današnji novinarski konferenci na sedežu Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije opozorili prevozniki iz OZS in GZS.

»Imamo 8 tisoč prevozniških podjetij, ki zaposlujejo 35 tisoč oseb, ta sektor pa ustvari 7 odstotkov GDP. Zato zahtevamo, da se naši problemi začnejo reševati takoj. Vsak dan dobivamo klice prevoznikov iz vse Slovenije, ki so nezadovoljni in nas pozivajo, da moramo ukrepati. Če naše zahteve ne bodo izpolnjene v najkrajšem možnem času, ne izključujemo najbolj skrajnih ukrepov, kot je državljanska nepokorščina,« je bil na novinarski konferenci odločen Peter Pišek, predsednik Sekcije za promet pri OZS.

Med ključnimi težavami prevoznikov je nelojalna konkurenca. »V sektorju gori rdeči alarm. Nelojalna konkurenca nas ta trenutek najbolj uničuje, saj hromi in šibi gospodarsko vejo. Vsa slamnata podjetja so taka, ki v Sloveniji registrirajo dejavnost, potem pa s tem mečejo slabo luč na vse prevoznike. V letu 2017 se je v Sloveniji registriralo več kot 400 slamnatih podjetij. Pred dvema letoma smo prišli do rešitev, zakonodaja pa se še ni odprla in spremenila, da bi se rešil ta problem. Na Štajerskem in Celjskem je 200 podjetij registriranih na enem naslovu. Nadzora pa ni,« opozarja Pišek, ki poziva vlado in resorno ministrstvo, da takoj preprečijo to početje.

Prevozniki opozarjajo tudi na dolgotrajno čakanje na mejnih prehodih in pred predorom Karavanke. »Prej je bil problem, da ni denarja, zdaj pa je problem, da nimajo kadra,« je bil oster Pišek. Ocenjuje, da je pozitivno le, da so ustanovili vladno delovno skupino, ki se bo ukvarjala s pretočnostjo mejnih prehodov in slovenskih cest ter z izgradnjo predora Karavanke. Na vprašanje o zaporah lokalnih cest za tovorni promet in peticijah, ki jih podpisujejo župani in občani, pa Pišek odgovarja: »Če bomo prevozniki implementirali cene, ni problema. Če so vsi pripravljeni plačati več, bomo zelo hitro našli kompromis. Oziroma bomo spet pri nelojalni konkurenci, vedno se bo namreč našel nekdo, ki je pripravljen peljati za manj.«

Tudi spodbud za slovenske prevoznike ni, so kritični v sekcijah. »Evropske države pomagajo prevoznikom z različnimi spodbudami. V Sloveniji nam je bilo pred dvema letoma marsikaj obljubljeno, ampak nič se ne zgodi. Spodbude pa potrebujemo za nove tehnologije in tehnološka vozila z opremo, ki je sodobna in primerna času. Mi predlagamo rešitve, odziva pa ni,« je poudaril Milan Slokar, predsednik Sekcije za prevoz blaga pri Gospodarski zbornici Slovenije. Po mnenju Slokarja bi morala država bolje poslušati prevoznike in skupaj z njimi iskati rešitve v obojestransko zadovoljstvo.

Prevoznik Peter Mirt se ukvarja z avtobusnimi prevozi. »Ko potujemo po Evropi, ugotavljamo, da vse države ščitijo svoje prevoznike in omejujejo tuje, pri nas pa je ravno obratno. Obremenjujejo nas celo bolj kot tuje. Tudi v naši dejavnosti se pozna odpiranje podjetij tujih lastnikov meddržavnih linijskih prevozov. Drugi problem so dolge čakalne dobe na mejnih prehodih. Infrastruktura je stara, ni posebnih pasov za državljane EU, kar nas ovira. Razumem preglede, ne morem pa razumeti, da smo Slovenci izpostavljeni istim nadzorom kot državljani tretjih držav. Opozarjamo, da so možnosti, ponujamo rešitve, ampak naletimo vedno znova na gluha ušesa. Tretja težava pa je neučinkovit javni potniški promet. Slovenija žal nima začrtanega cilja prometne politike. Začeli smo dobro, pogovarjali smo se o skupni vozovnici in podobno, ampak se nikamor ne premakne,« je problematiko avtobusnih prevoznikov povzel Mirt.

Prevoznik Boštjan Rojko pa je opozoril na probleme pri zaposlovanju voznikov. »Več kot dva meseca čakamo na enotno delovno dovoljenje. Postopki so namreč zelo dolgi. V Nemčiji in na Madžarskem imajo to rešeno v enem tednu. Kader lahko dobimo le iz tujih držav, saj ga v Sloveniji ni. Dobivamo ga iz BiH, Srbije in drugih držav bivše Jugoslavije. Z BiH imamo sporazum, ki vključuje dolge birokratske postopke. V Nemčiji lahko na primer tujega voznika zaposlijo v treh dneh. Ključni problem je sporazum. Po treh letih lahko voznik zapusti prvega delodajalca, potem gre lahko drugam. Slamnata podjetja jim ponujajo najrazličnejše ugodnosti, tudi plačujejo v gotovini. Enkrat moramo preiti od besed k dejanjem. Imamo predloge in rešitve, če nas bodo poslušali, bomo na koncu vsi zadovoljni,« je poudaril Rojko. 

O problemih v prevozniškem sektorju bodo prevozniki spregovorili na strokovnem posvetu, ki bo 9. maja na Celjskem sejmu.