Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Prijavljeni ste kot
OZS blagovne znamke Družinsko podjetništvo Revija Obrtnik-Podjetnik Kartica Mozaik podjetnih MojObrtnik.com

Regresni zahtevek ZZZS-ja zaradi poškodbe pri delu za podjetnika ne velja

09. 05. 2017
Avtor: Mira Črešnar

Regresni zahtevki Zavoda za zdravstveno zavarovanje in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do delodajalcev za škodo, nastalo zaradi nesreče pri delu, predstavljajo dolgoletni problem za številne obrtnike in podjetnike. Vrhovno sodišče RS pa je nedavno izdalo sodbo, ki bo nekaterim podjetnikom omogočila mirnejši spanec, saj ZZZS ne more uveljaviti regresnega zahtevka, če se poškoduje podjetnik sam.

 

”Sodba Vrhovnega sodišča predstavlja pomemben mejnik na področju reševanja problematike regresnih zahtevkov, ki so resna grožnja za številna slovenska podjetja. Od zakonodajalca sedaj pričakujemo, da bo sodbo vzel resno in poiskal ustrezno sistemsko rešitev, ki bi olajšala položaj delodajalcev v primeru nesreče pri delu,” pojasnjuje Branko Meh, predsednik OZS.

 

V OZS si prizadevamo rešiti večletno perečo problematiko regresnih zahtevkov ZZZS, ki jih ima ta do delodajalca v primeru poškodbe, smrti ali bolezni zavarovanca, če niso bile v celoti izpolnjene obveznosti za varnost in zdravje pri delu. V OZS smo prepričani, da bi morala biti stopnja krivde delodajalca nižja, če gre za lažjo malomarnost. Zakonodajalec bi moral omejiti odgovornost in podjetjem omogočiti, da ta riziko sploh lahko zavarujejo.

 

ZZZS na leto pobere približno 80 milijonov evrov iz naslova prispevkov za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Vendar pa se ta sredstva ne porabljajo namensko, ampak za izvajanje vseh zdravstvenih programov. V OZS smo prepričani, da bi se morali regresni zahtevki kriti iz naslova prispevka za poškodbe pri delu, ki se mesečno plačuje v višini 0,53% od plače oz. zavarovalne osnove. 

 

Iz sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča izhaja: »Za odločitev v obravnavani zadevi ni pomembno to, ali je mogoče, upoštevaje predpise, ki ji nalagajo dolžnosti v zvezi z varstvom pri delu, samozaposleno osebo šteti za ”delodajalca“. Ker gre pri razlagi 87. člena ZZVZZ za položaj samozaposlene osebe v razmerju do Zavoda, je bistveno to, da je bil tretji toženec kot samozaposlena oseba hkrati tudi zavarovanec in oškodovanec. Namen predpisov o zdravstvenem varstvu in zavarovanju je v varstvu položaja oškodovanca (zavarovanca). V nasprotju s tem namenom bi bila ureditev, po kateri bi mu Zavod najprej zagotovil sredstva za njegovo zdravstveno oskrbo (stroške za zdravstvene in druge storitve ter zneske denarnih nadomestil in drugih dajatev, ki jih plačuje Zavod – 91. člen ZZVZZ), nato pa od njega terjal njihovo povračilo. Takšna interpretacija 87. člena ZZVZZ, ki bi Zavodu omogočala povrnitev škode od oškodovanca, bi imela za oškodovanca kaznovalni učinek. Zato ZZVZZ Zavodu v razmerju do oškodovanca (zavarovanca) načeloma ne daje regresnega zahtevka, četudi je odgovoren za nastalo škodo. Regresni zahtevek mu daje le v razmerju do delodajalca (ki v klasičnem delovnem razmerju – za razliko od samozaposlene osebe – ne bo mogel nastopati v vlogi oškodovanca), pa še to le v delu, v katerem je kot organizator delovnega procesa za škodo tudi dejansko odgovoren. Vrhovno sodišče je namreč že zavzelo stališče, da je v primeru soodgovornosti oškodovanca (njegovega delavca) za nastanek škode regresni zahtevek Zavoda omejen na del, za katerega odgovarja delodajalec«.

 

Preberite tudi