Slovenija na lestvici konkurenčnosti pada, vlada pa pri prepotrebnih korakih zamuja

»Delovanje slovenske države je iz dneva v dan bolj ohromljeno zaradi obsežnih stavk v javnem sektorju, kar otežuje ali celo onemogoča številne aktivnosti gospodarstvenikov in vseh državljank in državljanov. Vlado pozivamo, da aktivno pristopi k reševanju in zagotovi javne storitve,« so bili jasni predsedniki in predsednice 16 gospodarskih in kmetijskih združenj in organizacij, ki sestavljajo Gospodarski krog. Kot trenutno najbolj problematična so označili področja izdaje gradbenih dovoljenj, zaposlovanja tujcev in zdravstva.

Stavke hromijo nemoteno delovanje

V luči številnih stavk v javni upravi – zadnja taka je stavka na upravnih enotah - Gospodarski krog poziva k reševanju zadev in čimprejšnjemu sprejemu izrednega zakona, ki ga je napovedala 2. julija. Izdaja vseh vrst gradbenih dovoljenj je nujen predpogoj za delovanje gospodarstva.

Ministrstvo za javno upravo je sicer s 24. junijem 2024 posodobilo seznam bistvenih nalog za uresničevanje delovanja upravnih enot v času stavke, med katere so med drugimi uvrščene tudi naloge izdaje gradbenih dovoljenj, odločb o legalizaciji in uporabnih dovoljenj. Vendar pa se v praksi vseeno pojavljajo težave. Pri gradbenih dovoljenjih gre za eklatanten primer, saj so postopki že v normalnih okoliščinah predolgi in se s stavko sedaj samo še nesprejemljivo dodatno podaljšujejo. Zapletenost in dolgotrajnost postopkov pa zavira investicije in infrastrukturni razvoj.

Vladi Gospodarski krog predlaga, naj za pohitritev postopkov izhaja iz rešitev, ki jih je sama predvidela v Zakonu o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, saj so dobra osnova za rešitev problema dolgotrajnega umeščanja v prostor.

Ob tem Gospodarski krog pozdravlja torkovo novico, da naj bi se vlada in sindikati dogovori glede stavkovnih zahtev in naj bi se stavka na večini upravnih enot zaključila. Vendar opozarja, da jih je po javno dostopnih informacijah kar osem sporazum že zavrnilo.

Brez tuje delovne sile ne bo šlo

Gospodarski krog navaja, da se bodo brez tuje delovne sile številne dejavnosti popolnoma  ustavile. Izdajanje dovoljenj za prebivanje in delo je že pred stavko trajalo 3, 4, ali celo 6 mesecev, namesto v zakonskih 30 dneh (v izrednih primerih v 60 dneh). Zaradi stavke so se sedaj ti postopki še podaljšali.

Dejstvo je, da določenih strokovnjakov in znanj za specifična področja v Sloveniji primanjkuje in morajo podjetja te delavce iskati tudi v tujini. Pomanjkanje kvalificirane delovne sile namreč predstavlja resno oviro za gospodarsko rast in razvoj. Gospodarski krog priznava, da je vlada, s spremembo zakonodaje pravilno začrtala smer skrajševanja in poenostavitve postopkov, vendar so ta prizadevanja zdaj ogrožena. Zamudni in administrativno zapleteni postopki zaposlovanja tujcev zmanjšujejo konkurenčnost Slovenije tudi pri zaposlovanju globalnih talentov, zato vladi predlagamo, da se rešitev, ki jo je uvedel Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP) glede prednostnega zaposlovanja tujcev iz tretjih držav uvede kot sistemski ukrep, ki bi ga lahko koristilo celotno gospodarstvo.

Zdravstvo še vedno v razsulu

Gospodarski krog opozarja tudi na zaskrbljujoče stanje na področju zdravstva. Poziva vlado, da najde skupno pot in dialog z zdravniki in s tem odpravi najdaljšo stavko zdravnikov v zgodovini samostojne Slovenije. Poleg tega pa predlogi novel zakonov, ki se pripravljajo – gre za zakon o zdravstveni dejavnosti, zakon o kakovosti v zdravstvu ter zakon o pravici do pozabe, ne naslavljajo ključnih problemov, s katerimi se v Sloveniji soočamo na področju zdravstvene oskrbe -  in sicer absentizma in dolgih čakalnih vrst. Ob tem še poudarja, da je bil ob koncu preteklega leta sprejet Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (ZIUZDS), s katerim so bili sprejeti ukrepi, ki so jim delodajalske organizacije nasprotovale. Že samo izplačevanje bolniških odsotnosti v breme delodajalcev, ki se je ponovno dvignilo z 20 na 30 dni, gospodarstvu nalaga skoraj 80 milijonov evrov dodatnih stroškov letno. Ob tem, da je le 3 odstotke boleznin posledica poškodb na delu in poklicnih bolezni.

Davčna reforma, ne davčni lepotni popravki

Gospodarski krog je kritičen tudi glede predstavljenih predlogov davčnih sprememb, saj ne naslavljajo ključnih izzivov, s katerimi se sooča slovensko gospodarstvo, pri čemer tu med drugim izpostavlja visoko obdavčitvijo dela. Kot še bolj problematično pa navaja dejstvo, da je bila januarja 2022 vložena ustavna presoja zakona o dohodnini, ki je bila kategorizirana kot absolutno prednostna, vse do danes pa o njej Ustavno sodišče RS ni odločilo.

Ob tem Gospodarski krog navaja tudi izsledke ankete švicarskega inštituta IMD, po katerih je Slovenija na lestvici svetovne konkurenčnosti v letošnjem letu padla za nadaljnja štiri mesta in pristala na 46. mestu izmed 67 držav. Konkurenčna slabost je še naprej nizka vladna učinkovitost, ki vključuje nekonkurenčno poslovno zakonodajo in davčno politiko.

Gospodarski krog glede na vse navedeno poziva vlado, da v najkrajšem možnem času zagotovi nemoteno delovanje vseh javnih storitev, za katere gospodarstvo in vsi državljani pošteno plačujemo skozi davke in prispevke. Hkrati pa naj se resno loti nujnih sistemskih reform – v dobro nas vseh.