Slovenski in hrvaški gradbinci za standardizacijo popisov

Danes so se na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije sestali predstavniki slovenskih in hrvaških gradbincev in začrtali smernice za izdelavo skupnih standardiziranih popisih za gradbeno dejavnost. Če želimo urediti segment gradbeništva, so popisi del nujno potrebni, so menili gradbinci. Problem vidijo tudi na državni ravni, saj pristojna ministrtva ne sodelujejo dobro.

V zadnjih letih je bil interes, da se naredi korak naprej na tem področju, predvsem s strani gradbenih podjetij, ki so prisotna na avstrijskem in nemškem trgu. Standardni popisi del bi bili zelo dobrodošli zlasti v primeru javnih naročil, saj bi prinesli pošteno konkurenco za vse ponudnike, a žal v preteklosti ni bilo dovolj velike želje za realizacijo. Če gre za ponudbe z izjemno nizkimi cenami, nam ta standardizacija manjka v Sloveniji.

Vlada RS mora po mnenju gradbincev uporabo smernic za javno naročanje gradenj prepoznati kot strateško pomemben dokument in javne naročnike napotiti k njihovi uporabi, pripravljavce smernic pa zavezati k aktivnemu izvajanju ukrepov za njihovo uporabo.

V preteklosti je bil več pobud za standardizacijo. Predzadnji poskus je bil v začetku leta 2014, potem je zadeva zamrla. Ob reformi gradbene zakonodaje pa so dobili pobude, da bi bilo treba to področje urediti. Za javne investicije bi bilo to izjemno koristno, menijo tako hrvaški kot slovenski predstavniki gradbene panoge.

Tudi inženirska zbornica si želi popisov del, zato so se pridružili pobudam v preteklosti. Vsak sam ne more narediti popisov, niti jih financirati. Tudi če nam skupaj uspe, ni garancije, da bodo popisi potem zaživeli v praksi. Glede na to, da razen deklarativne, popisi nimajo podpore države, se govorci bojijo, da bi šlo veliko časa in denarja v nič.

Gradbinci menijo, da bi bilo treba nasloviti na državo pobudo: potrebujemo popise in ti se morajo uporabljati pri javnem naročanju, izdelajo pa naj se na ravni države bodisi naj jih izdela nekdo drug. Tudi predstavniki fakultet podpirajo pobudo za pripravo popisov del. Treba pa je to narediti s konsenzom vseh deležnikov, vključiti strokovnjake in dogovoriti način financiranja.

Govorci so še menili, da je na državni ravni problem v pristojnosti, saj si pristojnost za to področje podajajo ministrstvo za okolje in prostor, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ministrstvo za infrastrukturo ter ministrstvo za javno upravo, in ocenili, da je sodelovanje med ministrstvi slabo.

Gradbinci so ob zaključku postavili smernice za naprej in soglašali, da:

1. obstaja interes za meddržavni projekt,
2. projekt oz. popis gospodarstvo potrebuje,
3. projekt bo zaživel v praksi, ko ga bo posvojila država in ga naredila obveznega pri javnem naročanju,
4. potrebujemo ga zaradi BIM-a, trajnostne gradnje in zato, da se začnejo v gradbeništvu uvajati nove tehnologije (gradbena dejavnost je med najmanj naprednimi),
5. da bomo projekt realizirali, pa moramo opredeliti finančne vire, določite naloge, začeti pogovore z državo itd.,
6. cilj je dobiti tudi finančna sredstva za ta projekt.