Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Prijavljeni ste kot
OZS blagovne znamke Družinsko podjetništvo Revija Obrtnik-Podjetnik Kartica Mozaik podjetnih MojObrtnik.com

V gradbeništvu dela dovolj, kadra premalo

26. 01. 2019
Avtor: Mira Črešnar

Gradbeništvo je po zadnji gospodarski krizi okrevalo, ogromno je gradbenih projektov, usposobljenega kadra pa še vedno primanjkuje. Več kadrovskih štipendij, več promocije gradbeništva, višje plače in več spodbud staršev. To je le nekaj rešitev, kako pridobiti kader v gradbeništvu, ki so jih na današnji okrogli mizi v okviru strokovnega srečanja gradbincev ponudili predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) gradbeništva, šolstva in resornega ministrstva.

Branko Meh, predsednik OZS, je na okrogli mizi poudaril pomen poklicnega izobraževanja. »V obrti in podjetništvu se že vrsto let soočamo s hudim pomanjkanjem usposobljenega kadra. Ponovno smo uvedli vajeniški sistem, vendar smo nad rezultati razočarani. Premalo mladih se odloča za vajeništvo. Tudi straši bi morali podpirati svoje otroke, ki se želijo poklicno izobraziti.« Meh je še poudaril, da imajo tudi dijaki s poklicno izobrazbo možnost nadaljevati šolanje vse do doktorata. »Naloga države pa je, da se znižajo prispevki na plače. Tudi delavci si zaslužijo dostojne plače,« je še dejal Meh.

Franc Meža, podpredsednik sekcije gradbincev pri OZS, se je dotaknil tudi področja plač: ”Če bi želeli več kadra v gradbeništvu, bi moral delavec zaslužiti vsaj 1000 do 1200 evrov. Ta denar je težko zagotoviti, saj trg postavi ceno. To pomeni strošek za delodajalca okrog 2000 evrov.” Po oceni Meže na dolgi rok še ne bo bistvene spremembe na področju vpisa za gradbene poklice. ”Sem zagovornik tega, da dobimo kader v lokalnem okolju. Država pa bi morala zagotoviti kontinuiteto infrastrukturnih projektov. Tako bi se tudi mladi v večji meri odločali za tovrstne poklice,” je še prepričan Meža. 

”Trend na področju poklicne izobrazbe je pozitiven. Trenutno se za gimnazijo odloči 32 odstotkov otrok, kar je precej manj kot pred leti. Problem je v tem, ker imamo vsako leto manj številčne srednješolske generacije. Z gospodarsko krizo je začelo število vpisov za gradbene poklice upadati. Ustavil se je pred tremi leti, trenutno se odloči za te poklice 1,8 odstotkov dijakov. Ocenjujemo, da se bo počasi vpis stopnjeval,” je podatke strnila Elvira Šušmelj, generalna direktorica Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. 

Gvido Jager, ravnatelj Srednje gradbene, geodetske in okoljevarstvene šole Ljubljana, pravi, da je vpis v zadnjih desetih letih prepolovil: ”V letu 2008 smo imeli 903 dijakov, danes jih imamo le še 408. Velika gradbena podjetja so že v osemdesetih letih izobraževala dijake iz držav nekdanje Jugoslavije. Jaz v tem vidim potencial. Na našo šolo se je v zadnjih letih vpisalo veliko tujcev. Mi bi morali ustvariti pogoje, da te ljudi obdržimo.” Jager je poudaril, da gradbeništvo v Sloveniji ima perspektivo in da je to stabilna dejavnost. ”Potrebujemo pozitivno informacijo, da se splača graditi kariero v gradbeništvu,” je še poudaril Jager, ki gradbincem svetuje, da uvedejo kadrovske štipendije in mladim sporočijo, da so vredni. 

”Imamo ugodne napovedi na področju zaposlovanja. V naslednjih šestih mesecih bodo zelo iskani kadri v gradbeništvu, kar je pokazala tudi anketa med delodajalci. Pogosto so težave z iskanjem kadrov na področjih, kjer so slabše plačani poklici in fizično ter tehnično zahtevni,” je napovedi na področju zaposlovanja predstavila Lucija Pavlin iz Zavoda RS za zaposlovanje. Anka Rode iz službe za zaposlovanje tujcev na Zavodu RS za zaposlovanje pa je pojasnila, da 10 odstotkov vse delovne aktivne populacije predstavljajo tujci. ”Gradbeništvo med vsemi panogami potrebuje največ tujih delavcev, kar dokazuje tudi veliko število izdanih delovnih dovoljenj.”


Preberite tudi