Novice

Evropska komisija si neprekinjeno prizadeva za reformo sistema davka na dodano vrednost. Ko gre za davek na dodano vrednost, so za podjetja, ki trgujejo po vsej Evropski uniji, meje še vedno vsakodnevna ovira. Sedanja pravila o davku na dodano vrednost so ena od zadnjih področij zakonodaje Evropske unije, ki niso skladna z načeli, na katerih temelji enotni trg, zato je potrebna reforma sistema.

S 1. januarjem 2018 se začne uporabljati spremenjeni Zakon o čezmejnem izvajanju storitev. Če poslujete v tujini, se morate na spremembe ustrezno pripraviti.

S 1. 10. 2017 se bodo začele uporabljati nove šifre zavarovalnih podlag za zaposlitve in samozaposlitve, ko se delo opravlja v dveh ali več državah članicah EU-ja.

Pri univerzalnem temeljnem dohodku gre za sistem, v katerem vsi (zaposleni ali ne) od države brezpogojno prejemajo del skupaj ustvarjenega dohodka. Univerzalni temeljni dohodek je, načeloma, zaposlenim, ženskam, mladim in sploh vsem ranljivejšim skupinam družbe sistem, ki bi nadomestil nekatere obstoječe socialne transferje.

Ministrstvo za finance je Ekonomsko socialnemu svetu in koalicijskim poslanskim skupinam posredovalo nov, dopolnjen paket sprememb davčne zakonodaje. Nov predlog so pripravili na podlagi novih izračunov, dosedanje razprave z različnimi deležniki in prejetih pripomb v javni razpravi. Kaj se spreminja?

S problematiko neplačevanja prispevkov se resno ukvarja tudi OZS. Čeprav smo že večkrat poudarili, da se z neplačevanjem prispevkov ne strinjamo (neplačniki namreč predstavljajo nelojalno konkurenco rednim plačnikom), pa smo hkrati tudi izpostavili, da je še pred »obsodbo« neplačnika nujno poznati tudi razloge zakaj je prišlo do neplačila prispevkov. Prav gotovo obstaja razlika med primeri, ko se prispevki zavestno ne plačujejo od primerov, ko podjetnik prispevkov ne more plačati iz objektivnih razlogov, na katere ni mogel vplivati.

Po več kot enoletnih pogajanjih socialnih partnerjev sta v Državnem zboru po skrajšanem postopku v obravnavi dva zakona, katerih predlagane spremembe bodo (lahko) imele vpliv tudi na delodajalce. To sta Zakon o inšpekciji dela (ZID-1) in Zakon o urejanju trga dela (ZUTD). Predmet pogajanj je bil tudi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), vendar glede njegove spremembe socialni partnerji nismo dosegli soglasja.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, seveda. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je v svojim Svetovalnim in izobraževalnim centrom najboljši servis za obrtnike in podjetnike. V njem delujejo priznani pravni in drugi strokovnjaki. Naša nepogrešljivost se kaže v tem, da letno našim obrtnikom in podjetnikom podamo več kot 6000 nasvetov ter izvedemo več kot 130 izobraževalnih dogodkov.

Se vaša dejavnost širi? Ne zmorete več opraviti vsega dela sami? Iščete sodelavce? Jih želite preizkusiti ali usposabljati na delovnem mestu? Če je odgovor da, se obrnite na Zavod za zaposlovanje in z zaposlitvijo brezposelne osebe pridobite tudi nepovratna sredstva.

Napori Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije bodo le obrodili sadove. Ministrstvo za finance je naposled prisluhnilo malemu gospodarstvu in med predloge sprememb davčne zakonodaje uvrstilo tudi spremembo Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR), ki ohranja možnost izvajanja postopka davčnega potrjevanja računov z uporabo vezane knjige računov.