Novice

Minister za javno upravo je seznanil Vlado RS s strateškimi usmeritvami in prioritetami inšpektoratov v letu 2017. Iz dokumenta, ki je bil predložen Vladi RS, smo povzeli le tista področja, ki so v največji meri relevantna za naše cenjene člane, torej prioritete davčne, tržne in delovne inšpekcije ter inšpekcije za cestni promet. Ste tokrat na vrsti vi?

Delodajalci lahko pridobite subvencijo za zaposlitev mladih, ki še niso dopolnili 30 let in so najmanj 3 mesece prijavljeni v evidenci brezposelnih ter vam jih ZRSZZ predlaga za vključitev. Subvencija znaša 5.000 EUR. Delovno razmerje mora biti sklenjeno za nedoločen čas. Kandidate zaposlite za polni delovni čas.

Inšpektorat RS za delo (IRSD) je izdal Programske usmeritve za leto 2017. Vas zanima, KAJ in KOGA bodo inšpektorji za delo v letu 2017, najbolj kontrolirali? Največ poudarka bodo namenili kontroli na področju spoštovanja določb o delovnem času ter počitkih in odmorih. Kontrolirali bodo prekarne oblike dela - če obstajajo elementi delovnega razmerja, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava.

Ustavno sodišče je 20. marca 2017 izdalo odločbo U-I-200/15, Up-936/15, s katero je četrti odstavek 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13 – popr. in 52/16) razveljavilo. Nadalje je sklenilo, da se do drugačne zakonske ureditve za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu po pošti uporabljajo pravila pravdnega postopka o osebnem vročanju.

Davčni obračun so dolžne pripraviti gospodarske družbe, ki dosegajo dohodek po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb in samostojni podjetniki, ki dosegajo dohodek iz naslova opravljanja dejavnosti po Zakonu o dohodnini. Zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb obračun davka od dohodkov pravnih oseb pripravijo z vnosom postavk v programu Silvester Pelias.

Problematika regresnih zahtevkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do delodajalcev za škodo, nastalo zaradi nesreče pri delu, predstavlja dolgoletne travme predvsem malega gospodarstva, zato OZS še posebej zadnja leta išče ustrezne sistemske rešitve, ki bi vsaj deloma olajšale položaj delodajalcev v tovrstnih postopkih.

Obveznost nakazovanja plačil in prejemkov na transakcijske račune izhaja iz 36. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) v skladu s katerim morajo pravne in druge osebe, samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil plačila za dobavljeno blago

V primeru pridobivanja izjave o posameznikovi morebitni politični izpostavljenosti banka ravna v skladu z zahtevo ZPPDFT-1, zato banka lahko od strank zahteva takšno izjavo. V skladu z vsem navedenim banka torej zaradi določil ZPPDF-1 lahko in celo mora ugotavljati, ali je stranka oziroma njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec politično izpostavljena oseba oziroma ali je le-ta ožji družinski član politično izpostavljene osebe.

Obrtnik sprašuje: Nekdanji delavec je bil nerezident. Ta ni izpolnjeval pogojev za pridobitev statusa rezidenta, njegova plača pa je bila minimalna. Pri obračunu plače mu nismo upoštevati splošne olajšave, zato je bila njegova plača nekoliko nižja, kot naj bi sicer bila minimalna (neto) plača. Sedaj nas toži, ker mu podjetje ni izplačevalo niti minimalne (neto) plače. Kako je zakonsko urejeno konkretno to področje?