Pod kakšnimi pogoji lahko delavec kot prostovoljec izostane z dela

Eden od ukrepov na področju dela, ki ga omogoča interventna zakonodaja, ki je začela veljati danes in sicer novela Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F), objavljena v Uradnem listu RS, št. 88/2023, je tudi začasni ukrep na področju plačane odsotnosti delavca prostovoljca.

Zakon o delovnih razmerjih, ZDR-1 v 165. členu delavcem že daje pravico do plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin oz. gre za t.i. izredni plačani dopust v trajanju do skupaj za največ 7 delovnih dni. Med te okoliščine sodijo lastna poroka delavca, smrt določenih delavčevih sorodnikov in tudi hujša nesreča, ki zadene delavca.

Ne glede na obstoječo možnost iz sistemskega zakona ZDR-1, pa interventni »poplavni zakon« daje prostovoljcu, ki opravlja prostovoljsko delo v okviru prostovoljske organizacije, pravico do plačane odsotnosti z dela za dodatnih največ 7 delovnih dni zaradi odpravljanja posledic poplav.

Prostovoljec izkazuje upravičenost do tovrstne odsotnosti na podlagi potrdila prostovoljske organizacije o opravljenem prostovoljskem delu.

Čeprav bodo nekateri delodajalci morda nezadovoljni nad takšno odsotnostjo delavca, ki utegne motiti delovni proces pa kaže kot pozitivno rešitev interventnega zakona izpostaviti, da izplačana nadomestila plač prostovoljcev država povrne delodajalcu v celoti.