V OZS razočarani nad sprejetim interventnim zakonom

Interventni zakon za gospodarstvo in turizem, ki ga je včeraj potrdil državni zbor, ne naslavlja problemov celotnega gospodarstva in ne vključuje vseh predlaganih pripomb in predlogov, ki smo jih v preteklem obdobju naslovili na pristojne institucije. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije smo razočarani nad sprejetim zakonom, saj ne vsebuje podaljšanja ukrepov čakanja na delo in temeljnega dohodka za samozaposlene, povračila nadomestil za višjo silo in karanteno delavcev in samostojnih podjetnikov, enkratnega dodatka za vse prizadete panoge (kritje izpada prihodkov), ukrepa nekritih fiksnih stroškov, podaljšanja moratorijev kreditov, subvencioniranja regresa za vse dejavnosti, prav tako pa še vedno velja, da bodo podjetja morala vračati prejeto pomoč države. 

Delodajalci bodo lahko, skladno z interventnim zakonom, delavcem, katerim ne morejo zagotoviti dela,  odredili skrajšani delovni čas, ne pa tudi čakanja na delo. Strošek delodajalcev bo zato bistveno višji, kljub dejstvu, da je obseg poslovanja nižji, da je malo gospodarstvo v krču in da še vedno obstajajo določene omejitve pri poslovanju (gostinstvo, avtobusni prevozniki, ki so vezani na gostinstvo in turizem).

»Pričakujemo, da bo Vlada RS čim prej pristopila k pripravi novega interventnega zakona ali PKP9, ki bo vključeval ukrepe za vse dejavnosti, ki so bile prizadete zaradi epidemije in z njo povezanih ukrepov. Sedaj je treba pomagati malemu gospodarstvu, ki je hrbtenica slovenskega gospodarstva, da čim prej okreva. Uspešno gospodarstvo je namreč pogoj za to, da bodo dobro živeli vsi državljani v Republiki Sloveniji,« je prepričan predsednik OZS Branko Meh.

Interventni zakon ne določa niti enkratnega dodatka za gostinstvo in turizem, kljub  dejstvu, da je bil obljubljen v fazi sprejemanja zakona. 

OZS je ves čas sprejemanja interventne zakonodaje opozarjala na potrebo po vključitvi sofinanciranja regresa vsem, ki jim je bilo poslovanje onemogočeno ali bistveno oteženo. Žalosti nas, da je zakonodajalec pozabil na nekatere storitvene dejavnosti, kljub dejstvu, da so bile z odlokom vlade več mesecev zaprte oziroma jim je bilo poslovanje onemogočeno ali bistveno oteženo.

OZS obenem predlaga, da bi se podaljšali moratoriji kreditov do aprila 2022, saj poslovanje mnogih še ni na ravni pred epidemijo in najbrž še nekaj časa ne bo. Gostinci pa še vedno vztrajajo, naj se uvede znižana stopnja DDV za storitve gostinstva in turizma, in sicer najmanj do konca leta 2022. Poleg tega smo se ves čas zavzemali tudi za to, da podjetjem ne bi bilo treba vračati državne pomoči.