Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
novica

Dijaška praksa v tujini

29. SEPTEMBER 2022  |   Zdenka Bedekovič

Med dijaki postaja vse bolj popularno izpopolnjevanje in dodatno izobraževanje v tujini. Nekateri se že na začetku svoje dijaške poti odločijo za izobraževanje v tujini, drugi pa se za to korak odločijo kasneje.

Tudi vse več dijakov v obrtniških poklicih (mizar, tesar, obdelovalec kovin itd.) se odloča za opravljanje  prostovoljne ali obvezne prakse v tujini. Nekateri jo opravljajo v delavnicah, drugi pa so prisotni kar direktno na samih deloviščih. Obvezno ali prostovoljno prakso opravljajo na pobudo šole, drugi pa na pobudo delodajalca. Slednji si želijo zaposliti kakovosten kader, ki bo sposoben opravljati raznovrstna obrtniška dela v tujini.

Opažamo, da je največje zanimanje za tovrstno izpopolnjevanje v tujini s strani družinskih podjetjih, ki so s svojimi izdelki in storitvami prisotna na tujih trgih. Nekatera družinska podjetja so že leta in leta prisotna na tujih trgih v EU-ju in drugod, zato svojim štipendistom nudijo vse možnosti za čim boljšo usposobljenost, da bi jih pripravili na nove izzive, ki jih zahteva vse bolj konkurenčen tuji trg.    

Želja dijakov je, da pridobijo čim več dodatnega znanja in praktičnih veščin, ki jim jih ponujajo tuje delavnice in delovišča v času usposabljanja v tujini. Ti se odločijo za izpopolnjevanje v tujini zaradi različnih razlogov. Eden najpogostejših razlogov je vsekakor praktično izpopolnjevanje v veščinah za poklic, za katerega se šolajo. Kot vemo dobrih mojstrov v obrtniških poklicih primanjkuje, zato je vsaka taka pridobitev za slovenske delodajalce dobrodošla.

Najpogosteje se odločajo za dijaško prakso v tujih delavnicah ali deloviščih širom Avstrije in Nemčije, saj sta ti dve državi najbolj priljubljeni med dijaki. Prav tako pa sta geografsko blizu Slovenije. Poleg tega omenjeni državi nudita izvrstno priložnost za izpopolnjevanje v nemškem jeziku, ki je nepogrešljiv jezik pri sklepanju novih poslov s poslovnimi partnerji na nemškem govorečem področju.    

Vsekakor pa jih tovrstno izpopolnjevanje, izobraževanje in izmenjava izkušenj dodatno obogati z dodatnim znanjem, ki je nepogrešljivo pri opravljanju obrtniških poklicev.     

Državi, kot sta Avstrija in Nemčija, imata tudi vsaka svoje zahteve, ko se opravlja dijaška praksa pri njih. Pred odhodom dijaka v tujino je potrebno urediti vse potrebno, da bo ta lahko opravljal praktično usposabljanje tako, kot zahtevata omenjeni državi.        

 

Preberite tudi:

Skupna izjava delodajalskih organizacij o predlogu zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize

Predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize žal ne rešuje osnovnega problema, na kar predstavniki gospodarstva že ves čas opozarjamo, in sicer visokih ponudb za zakup električne energije za leto 2023. V gospodarstvu smo pričakovali, da bo uredba, ki jo je vlada sprejela prejšnji teden, vplivala na te ponudbe, vendar se to ni zgodilo. Zato bo tudi učinek včeraj sprejetega predloga zakona izjemno skromen. Kljub subvencijam bodo podjetja plačevala mnogokrat višjo ceno električne energije kot njihovi konkurenti v sosednjih državah. Podjetja bodo tako prisiljena v zmanjševanje porabe energije tudi z zmanjševanjem proizvodnje, kar bo pripeljalo do odpuščanja odvečnih delavcev, česar pa si nihče v podjetjih ne želi. V tem primeru tudi ukrep subvencioniranja začasnega čakanja na delo ne bo zadostoval, saj je omejen na največ 30 delovnih dni. Podjetja, ki bodo prisiljena v zmanjševanje ali ukinitev proizvodnje, bodo izgubila posle, ki se jih v tako kratkem času ne da nadomestiti, če sploh. Predlog zakona sicer vsebuje nekatere pripombe gospodarstva, in sicer je bilo upoštevano načelo sorazmernosti, kar pomeni, da se pri upravičencu, ki je bil v letu 2021 zaprt zaradi odloka vlade (posledica epidemije COVID-19), lahko kot referenčno obdobje šteje enako obdobje v letu 2019, v katerem je posloval brez teh omejitev, kar potrjuje z izjavo. Vključena pa je tudi pomoč zaradi zmanjšane gospodarske uspešnosti, ki jo predvideva evropski okvir, za katero pa je še potrebno pridobiti formalno priglasitev Evropske komisije. V predlog zakona je bilo dodano tudi določilo, da podjetja, ki so upravičene do pomoči, ki presega 4 milijone evrov, ob izpolnjevanju dodatnih zaostrenih pogojev, bodo morala pridobiti še naknadno potrditve vlade s posebnim sklepom. Po drugi strani je vlada, brez posvetovanja s predstavniki gospodarstva, v predlog zakona vnesla dodatno omejitev, in sicer, da bodo podjetja, ki imajo zakupljeno električno energijo v letu 2023 po ceni, ki je nižja od 150 evrov na MWh oziroma zakupljen zemeljski plin po ceni, ki je nižja od 79 eurov na MWh, upravičena le do enostavne pomoči, se pravi za najmanjšo od petih predvidenih oblik pomoči. S tem ukrepom je vlada v bistvu postavila spodnjo mejo obljubljenega koridorja, ne pa tudi zgornje meje, kar podjetja že od samega začetka zahtevajo in pričakujejo. Slovensko gospodarstvo ne potrebuje proračunskega denarja. Potrebuje pa konkurenčne in primerljive pogoje, kot jih imajo podjetja v drugih državah. Uspešno gospodarstvo pa je predpogoj za družbeno blaginjo. Pričakujemo, da bo vlada v postopku sprejemanja zakona v Državnem zboru RS spremenila sporne člene in gospodarstvu zagotovila pomoč kot jo zasluži, sicer bo napovedana milijardna pomoč gospodarstvu ostala le mrtva črka na papirju. S spoštovanjem, Predsednik GZS Tibor Šimonka Predsednik OZS Blaž Cvar Predsednica TZS Mariča Lah Predsednik ZDS Marjan Trobiš Predsednik ZDOPS Marko Lotrič
Pišite nam