Do ukrepov pomoči naj bodo upravičeni vsi, ki so bili zaprti ali omejeni

Interventni zakon predvideva ukrepe pomoči zlasti za panogi gostinstva in turizma, vendar pa na hude stiske opozarjajo tudi predstavniki drugih panog. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, ki združuje 30 različnih panožnih sekcij, je zato na MGRT poslala pripombe na interventni zakon z željo, da bi bili do ukrepov upravičeni tudi ostali subjekti, ki so bili v času epidemije več mesecev z odlokom zaprti ali omejeni. 

»Zavedati se moramo, da so bile v epidemiji prizadete tudi ostale panoge, ne le gostinstvo in turizem. O veliki poslovni škodi nam sporočajo čistilci, mali trgovci, frizerji, kozmetiki, tekstilci in drugi. Ukrepi pomoči v interventnem zakonu naj zato veljajo za vse prizadete panoge, ki so bile zaprte ali omejene več kot tri mesece,« poudarja predsednik OZS Branko Meh.

Financiranje regresa

Upravičenci do sofinanciranja regresa bi morali biti vsi, ki jim je bilo poslovanje onemogočeno ali bistveno oteženo najmanj tri mesece v letu 2021. Predlagamo tudi, da se zadnji rok za izplačilo regresa v letu 2021 prestavi na 1. 11. 2021 tudi za delodajalce, ki jih ne zavezuje kolektivna pogodba dejavnosti in se soočajo z likvidnostnimi težavami, ki so posledica epidemije.

Prav tako naj se povrne nadomestilo za izpad prometa ter 100-odstotno nadomestilo za čakanje na delo doma oz. bruto II. Predlagamo tudi, da se sredstva povrnejo neposredno delavcu z namenom, da delodajalec ne zalaga svojih sredstev in nato čaka na povrnitev s strani države.

Milejši pogoji za upravičence do dodatne pomoči

V OZS pozdravljamo podaljšanje ukrepa izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka. Ne strinjamo pa se s pogoji glede upada prihodkov, ki določajo upravičenost do dodatne pomoči. Upravičenci do dodatne pomoči naj bodo že tisti, ki jim je promet upadel za 50 odstotkov. Do pomoči naj bodo upravičene tudi osebe, ki so davčni dolžniki postali zaradi posledic epidemije (torej je dolg nastal po 13. 3. 2020).

Še vedno pa smo mnenja, da podjetjem ne bi bilo treba vračati državne pomoči, če so ta poslovala uspešno. Ta sredstva naj podjetja raje namenijo v raziskave in razvoj ali za nagrade zaposlenim.

Pomoč v obliki enkratnega dodatka za turizem

Predlagamo, da se ukrep razširi na vse dejavnosti, ki jim je bilo poslovanje onemogočeno ali otežkočeno vsaj tri mesece v letu 2021. Upošteva naj se izpad prometa v višini 10 %, saj bi pogoj 70 % zajel le nekaj posameznikov. 70-odstotni izpad prometa v letu 2021 glede na leto 2019 namreč predpostavlja, da subjekt v letu 2021 sploh ni posloval osem mesecev in pol.

Podaljšanje obstoječih moratorijev kreditov vsaj do aprila 2022

Ker poslovanje mnogih še ni na ravni pred epidemijo in najbrž še nekaj časa ne bo, predlagamo podaljšanje moratorijev kreditov do aprila 2022. Banke namreč svojim komitentom, ki želijo podaljšati kredite, odgovarjajo, da brez zakonodajne podlage tega ne morejo zagotoviti.

­­­­

Dodatni predlogi OZS

OZS je sicer predlagala še dodatne ukrepe, ki bi jih bilo treba umestiti v interventni zakon. Podaljša naj se veljavnost pogodb za posebne linijske prevoze, skrajša naj se plačilne roke za prevozne storitve (prevoz potnikov), s čimer se bo avtoprevozniškemu sektorju zagotovila likvidnost, hkrati pa bo znatno pripomogla k hitrejšemu okrevanju tega sektorja.

V OZS predlagamo tudi podaljšanje ukrepa kritja fiksnih stroškov do 31. 12. 2021. Upravičenci do ukrepa naj bodo zavezanci, ki so imeli registrirano dejavnost najmanj od 1. 3. 2021. Določi naj se kasnejši rok za izplačilo odpravnine oz. plačilo v več obrokih, saj imajo številna podjetja težave z likvidnostjo. Ukrepi aktivne politike zaposlovanja in ukrepi pomoči po interventnih zakonih naj se ne izključujejo. Povrne naj se tudi škoda zaradi odpisa blaga v dejavnostih, ki so bile zaprte (hrana, cvetje, sezonska oblačila itd.). Predlagamo tudi, da država povrne stroške testiranj za napotene delavce.