Kaj morata vedeti upnik in dolžnik o novostih, ki jih v osebni stečaj prinaša novela zakona?

Novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP-H) je močno posegla tudi v osebni stečaj in odpust obveznosti. Cilj zakonodajalca je bil izboljšati poplačilo upnikov in urediti postopek tako, da bo v njem ustrezno varovan tudi dolžnikov položaj. Ob prvem branju se zdi, da so spremembe predvsem v korist upnikov, vendar ni tako. V nadaljevanju na kratko predstavljam novosti, ki jih mora upnik poznati, ker posegajo v njegov položaj in pravico do poplačila oziroma, ker spreminjajo dolžnikov položaj in s tem možnost nadzora.

Prva velika sprememba je prenos pristojnosti za opravo prisilne izselitve dolžnika iz nepremičnine, ki predstavlja stečajno maso (395. člen ZFPPIPP). Praviloma gre za izselitev dolžnika iz nepremičnine, ki je njegov dom. Zakonodajalec je želel izenačiti pravno varstvo dolžnika v osebnem stečaju in v izvršbi, kadar se mora izseliti iz svoje nepremičnine. V stečaju pred novelo dolžnik ni imel možnosti predlagati odloga takojšnje deložacije zaradi posebnih okoliščin na njegovi strani. Zakonodajalec je štel, da ni razumnega razloga, zakaj bi bilo varstvo pravic dolžnika v primerljivem postopku izvršbe lahko urejeno drugače. Po novem ne bo več upravitelj tisti, ki bo v osebnem stečaju opravil deložacijo dolžnik, ampak bo vložil predlog za izvršbo in deložacijo bo po pravilih izvršilnega postopka opravil izvršitelj. Kaj to prinese dolžniku? Poleg možnosti predlagati odlog iz posebno upravičenih razlogov tudi možnost uporabiti vsa pravna sredstva, ki jih daje izvršba. Kaj to pomeni za stečaj? Če se upravitelj ne bo odločil, da proda zasedeno nepremičnino, čakanje na konec izvršilnega postopka, ki je lahko zelo dolg, še posebej, če se dolžnik odloči in uporabi vsa pravna sredstva, ki jih ima v izvršbi. Ves ta čas lahko dolžnik ostane v svoji nepremičnini. Izvršba prinese tudi precej stroškov, ki se plačujejo iz stečajne mase. Če se bo upravitelj odločil in prodajal zasedeno nepremičnino, pa bo to verjetno pomenilo nižjo vrednost nepremičnine, posledično slabše poplačilo upnikov.

Znotraj postopka osebnega stečaja lahko dolžnik predlaga tudi odpust obveznosti (399. člen ZFPPIPP). Če uspešno prestane preizkusno dobo za upnike to pomeni, da njihove terjatve do dolžnika prenehajo. Zato postopek odpusta močno poseže v ustavno pravico upnikov do poplačila. Zato je utemeljena zahteva upnikov, da se nad dolžnikom vršiti strožji nadzor. Zakonodajalec je v definicijo odpusta obveznosti dodal, da se dolžniku odpustijo tiste obveznosti, ki jih kljub prizadevanju v času stečaja ni mogel izpolniti. Z besedno zvezo "kljub prizadevanju" je zakonodajalec želel, da bi bil dolžnik v postopku bolj aktiven, da bi si bolj prizadeval za poplačilo dolgov. Ker ni sprememnil postopka nadzora nad dolžnikom, ki ga v osebnem stečaju izvaja upravitelj, je precej verjetno, da bo zahteva po večji aktivnosti ostala zapisana le na papirju, v praksi pa se ne bo uresničila.   

Ovire za odpust (399. člen ZFPPIPP) so ravnanja dolžnika, ki preprečujejo odpust obveznosti. Gre za ravnanja, ki imajo podlago v sodni odločbi, med njimi je tudi pravnomočna odločitev o zavrnitivi odpusta obveznosti zaradi kršitev pravil postopka ali zlorabe pravice do odpusta. Sodišče na obstoj ovir pazi po uradni dolžnosti in jih preverja dvakrat – pred odločitvijo, da se postopek odpusta začne in pred odločitvijo, da se dolžniku obveznosti odpustijo. Pred novelo dolžnik še deset let po izdaji sklepa o zavrnitvi predloga za odpust ni mogel ponovno predlagati odpusta. Ustavno sodišče je ugotovilo, da lahko dolžnik krši obveznosti med odpustom namenoma, iz malomarnosti ali brez izrazitega vrednostnega očitka. Štelo je, da je pomemben vpliv teh kršitev za stečajno maso, njen obseg in čas unovčenja. Sodišča pred novelo niso mogla upoštevati različnih vplivov kršitev na stečajno maso. Za vse kršitve je zakon določal enako strogo sankcijo – dolžnik še deset let ni mogel podati novega predloga za odpust. Zakonodajalec je to spremenil. Po novem lahko dolžnik vloži nov predlog za odpust pred potekom desetih let, če izkaže, da njegova ravnanja v prejšnjem stečajnem postopku niso otežila vodenja postopka in vplivala na oblikovanje ali unovčevanje stečajne mase. Dokazno breme je torej na dolžniku. Sprememba je dolžnikom v korist, upnikom pa bo prinesla precej dodatnega dela. Če morda upnik zoper dožnika že vodi izvršbo, se bo ta z začetkom novega stečaja in odpusta, prekinila. Dolžniku bo sodišče v novem postopku določilo novo najdaljšo dobo, ki je tri leta ali pa tudi najkrajšo, ki je šest mesecev. V novem postopku praviloma ne bo premoženja za poplačilo upnikov (unovčeno je bilo že v prejšnjem postopku ali v morebitnih izvršbah), zato bo tak postopek tekel predvsem zaradi možnosti dolžnika do odpusta obveznosti in  s tem novega začetka.

Zloraba pravice do odpusta (399. člen ZFPPIPP) je ravnanje dolžnika, ki je v nasprotju z namenom postopka in ki ne ustreza zahtevi po vestnosti in poštenju dolžnika. Tako ravnanje se lahko uveljavi le z ugovorom, kar pomeni, da sodišče na ta nedopustna ravnanja dolžnika ne pazi samo. Ugovor lahko vloži upnik ali upravitelj. Ravnanja, ki pomenijo zlorabo se presojajo za obdobje petih let pred uvedbo stečaja in tudi med samim postopkom. Zakonodajalec je nabor teh ravnanj z novelo dodatno razširil. Med drugim se šteje, da dolžnik zlorablja pravico do odpusta tudi če ”si v preizkusnem obdobju v zadostni meri ne prizadeva za poplačilo upnikov, pri čemer se šteje, da si ni prizadeval dovolj, če je poplačal manj kot 10 odstotkov vseh prijavljenih terjatev ali če zaradi ravnanja dolžnika ali glede na njegov premoženjski položaj ni mogoče pričakovati, da bo do izteka preizkusnega obdobja poplačal terjatev v tej višini razen če sodišče glede na višino prijavljenih terjatev, socialni položaj in prizadevanja dolžnika oceni, da je upravičeno, da se dolg dolžniku odpusti.”

Očitno je zakonodajalec postavil nov pogoj za odpust in upniki so bili tega veseli. Vprašanje pa je, kako bo sodna praksa upoštevala zadostno prizadevanje dolžnika v povezavi z nedoseženimi 10 odstotki poplačila prijavljenih terjatev? Kdor spremlja osebne stečaje, ve, da v večini postopkov poplačilo upnikov ne doseže postavljene meje. Ker se to šteje kot zloraba pravice, bo moralo prenizko poplačilo praviloma pomeniti vložitev ugovora zoper odpust. Vsak ugovor zahteva določeno upnikovo aktivnost, v tem primeru dokazovanje, da si dolžnik ne prizadeva dovolj. Ker upnik zelo težko pride do teh podatkov, bo njegov položaj v postopku še težji. Sodišče bo tisto, ki bo presodilo in ocenilo okoliščine na strani dolžnika. S kakšno strogostjo jih bo presojalo pa bo pokazala sodna praksa.  

Z novelo se je precej skrajšala preizkusna doba (400. člen ZFPPIPP). Sedaj je najdaljša tri leta. Če so na strani dolžnika posebne okoliščine, pa jo lahko sodišče določi v trajanju od šestih mesecev do enega leta. Kaj to pomeni za upnike? To pomeni, da bo sredstev za poplačilo manj tudi pri tistih dolžnikih, ki imajo na primer dovolj visoke prejemke, da se iz rubljivega dela polni stečajna masa. Upniki bodo imeli manj časa za nadzor nad poslovanjem dolžnika med preizkusno dobo, torej tudi nad morebitnimi kršitvami. Ker se ni sprememnil postopek nadzora, ki ga nad dolžniki vrši upravitelj, bo skrajšanje le skrajšalo čas, ko dolžnik s sprotnimi poročili o tem kaj počne, izpolnjuje zahteve po aktivnosti v postopku.

Večina dolžnikov je spregledala možnost, ki jo je novela določila v Prehodnih določbah in sicer, da lahko vložijo ugovor skrajšanja preizkusne dobe iz razlogov po noveli, v roku dveh mesecev od uveljavitve novele (tak ugovor je mogoče vložiti le do konca decembra 2023). Kaj to pomeni za dolžnika? Rok daje njemu in upravitelju možnost zahtevati skrajšanje že določene preizkusne dobe v skladu s spremenjenimi pravili novele (torej v skladu z novimi najdaljšimi obdobji). Za enkrat je takih predlogov malo, saj verjetno redki dolžniki prebirajo Prehodne določbe zakona. Gre pa za še eno od možnosti, ki dolžniku lahko pomaga pri skrajšanju preizkusne dobe.

Zaključek

Kratek pregled pokaže, da se za dolžnika položaj v postopku ne bo bistveno spremenil, lahko rečemo, da se bo izboljšal. Zahtevanih 10 % poplačila bo redko doseženih, vendar težko verjamem, da bo to pogost razlog za zavrnitev odpusta. Dolžniki bodo v postopku dokazovali svoja neuspešna prizadevanja za poplačilo in razloge za neuspeh. Upnik bo s krajšo preizkusno dobo prisiljen k večji aktivnosti, predvsem pa k hitrejšem postopanju. Bo upnikovo poplačilo večje? Glede na predlagane spremembe predvidevam, da ne.

Pripravila: Maja Lajevec