Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
novica

Obrtniki in podjetniki izbirajo svojega predstavnika v Državnem svetu RS

16. NOVEMBER 2022  |   OZS

V obrtno-podjetniškem zborničnem sistemu so se začele priprave na volitve člana Državnega sveta RS, ki bo v prihodnjem petletnem mandatu v njem zastopal interese obrtnikov. Volitve bodo v četrtek, 24. novembra 2022.

Volitve v Državni svet RS so posredne, zato člana državnega sveta – predstavnika obrtnikov voli volilno telo, ki ga sestavljajo izvoljeni predstavniki (elektorji). Obrtno-podjetniški zbornični sistem je 37 elektorjev, kolikor jih voli predstavnika obrtnikov, izbral v skladu s pravili, ki jih je sprejel upravni odbor OZS.

Elektorji, ki jih navajamo v nadaljevanju, bodo 24. novembra izmed osmih kandidatov, ki jih predstavljamo, izvolili predstavnika obrtnikov, ki bo zagovarjal njihove interese v Državnem svetu RS prihodnjih pet let. Državni svet RS sicer šteje 40 članov, 18 predstavnikov funkcionalnih interesov (4 predstavniki delodajalcev, 4 predstavniki delojemalcev, 4 predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, 6 predstavnikov negospodarskih dejavnosti) in 22 predstavnikov lokalnih interesov. V mandatnem obdobju 2017–2022 je interese obrtnikov v Državnem svetu RS zastopal Alojz Kovšca, ki je svetu tudi predsedoval.

Spoznajmo kandidate za državnega svetnika:

Aleksander Bizjak

DS BizjakAleksander Bizjak, ki se je rodil 10. 12. 1950 v Kranju, izhaja iz obrtniške družine. Že njegov ded je bil furman, oče pa je bil avtoprevoznik do upokojitve leta 1973, ko je Aleksander po njem prevzel obrt, iz katere je leta 2013 nastalo podjetje, katerega lastnik in družbenik je. V njem je še vedno aktiven, a sta vajeti že prevzela sinova, s tem pa je pridobil čas tudi za druge dejavnosti.

Član zbornice je še skoraj 50 let. v preteklosti je bil vključen v odbore sekcije na OZS in na območni zbornici, ki jo bo po letošnji izvolitvi za predsednika prihodnja štiri leta tudi vodil.

Funkcijo predsednika zbornice opravlja odgovorno in enako bo deloval kot državni svetnik. Prizadeval si bo za večji ugled obrtnikov, ki že dolgo ne delajo več le z rokami, ampak za delo z zahtevnimi stroji poleg veščin potrebujejo tudi ogromno znanja. Ob tem poudarja, da je nujno treba promovirati obrtne poklice že v osnovnih šolah.

Pomembno se mu zdi povezovanje z državljani. Treba jim je prisluhniti in jih pozvati, da aktivno sodelujejo pri obravnavi javnih problematik. Prepričan je, da mu bodo osebnostne lastnosti, med drugim medsebojno spoštovanje, strpnost in sodelovanje, zelo pomagale pri uresničevanju zadanih ciljev in nalog.

Podjetništvo je način življenja, pravi Bizjak, v katerem je ključna organizacija, kar se obrestuje v tem, da ima podjetnik čas tudi zase. Uživa v zbiranju, obnavljanju in vožnji starodobnikov. V svoji zbirki ima nekaj motorjev, avtomobile, avtobus, tovornjak s prikolico. Vsi so registrirani z letniki med 1950 in 1965. Z enim od starodobnih avtobusov je bil minuli mesec častno povabljen tudi v Mercedesov muzej v Stuttgart.

Peter Dobravc

DS DobravcPeter Dobravc je bil rojen 1. 11. 1964 v majhni vasici Buče pri Podčetrtku na Kozjanskem. Življenjska pot ga je pri dvaindvajsetih letih zanesla v Ljubljano, kjer si je ustvaril družino. Rodila sta se mu dva sinova. Leta 1998 so se preselili v Dob pri Domžalah.

Že v 80-ih letih se je Peter Dobravc začel ukvarjati z avtoprevozniško dejavnostjo. Po razpadu Jugoslavije je začel iskati nov posel na območju Skandinavije in ugotovil, da je bilo to tedaj še dokaj neraziskano področje. Z zadovoljstvom pove, da so ga raziskali in še danes opravljajo transportno dejavnost pretežno na relaciji Slovenija – Skandinavija. Podjetje Dobravc transport trenutno razpolaga s petintridesetimi tovornimi vozili. Poleg Petra, ki je direktor družinskega podjetja, pa so v njem zaposleni tudi žena in oba sinova.

Dobravc je dolgoletni član obrtno-podjetniške zbornice, zadnja štiri leta pa tudi podpredsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Domžale.

Branko Goričan

DS GoričanBranko Goričan je samostojni podjetnik slikopleskar iz Placarja pri Ptuju. Za samostojno podjetniško pot se je določil leta 1986 in na njej še vedno vztraja. Ima pet zaposlenih, v podjetju pa mu pomaga tudi sin.

Več mandatov je bil predsednik gradbene sekcije pri OOZ Ptuj. Pod njegovim vodstvom je sekcija izvedla več humanitarnih akcij, s katerimi so pomagali družinam in posameznikom, ki so zaradi različnih okoliščin ostali brez strehe nad glavo, organizirali pa so tudi strokovne ekskurzije in druženja podjetnikov in njihovih zaposlenih.  

Poleg tega je bil tudi član upravnega odbora sekcije slikopleskarjev pri OZS in član nadzornega odbora OZS. Na njegovo pobudo je bilo leta 1999 organizirano prvo tekmovanje slikopleskarjev Slovenije s humanitarno noto in hkratno promocijo poklica. V vseh teh letih je bilo prenovljenih veliko prostorov v bolnišnicah in vrtcih ter šolah po različnih krajih v Sloveniji, tekmovanje pa je sčasoma preraslo v mednarodni dogodek. 

Za svoje delo je prejel več priznanj in nagrad s strani OOZ Ptuj in OZS, revija Naša žena pa mu je podelila tudi priznanje Darovalec leta.

Za svetnika Državnega sveta kandidiram, ker verjamem, da z izkušnjami in znanjem, ki ga imam, lahko suvereno zastopam interese obrtnikov in pripomorem k izboljšanju pogojev za poslovanje.

Kot državni svetnik se bo zavzemal za večjo promocijo deficitarnih poklicev in ureditev sistema vajeništva, za učinkovito reševanje problema sive ekonomije in dela na črno, za debirokratizacijo različnih postopkov, predvsem za pa ureditev zakonodaje, ki bo samostojnim podjetnikom omogočala izplačilo mesečne plače.

Alojz Kovšca

DS KovšcaAlojz Kovšca, ki se je rodil 13. septembra 1965, je poročen in oče štirih otrok. S soprogo se preživljata z urarstvom in zlatarstvom ter gostinstvom v družinskem podjetju.

Maturiral je na Vojaški gimnaziji Franc Rozman-Stane v Ljubljani in šolanje nadaljeval na VA KoV. Tik pred diplomo je na lastno zahtevo zapustil JLA. Leta 1991 je aktivno sodeloval v osamosvojitveni vojni in bil odlikovan s Srebrno Maistrovo medaljo. Po vojni se je zaposlil pri urarskem mojstru Stanetu Kajfežu v Ljubljani. Leta 1996 je dokončal študij na FDV, za diplomsko delo prejel Prešernovo nagrado in ustanovil podjetje. V Celju je pridobil strokovno poklicno izobrazbo urar in zlatar-filigranist in opravil še urarski mojstrski izpit.

Že dalj časa je aktiven v OOZ Ljubljana-Bežigrad, kjer je četrti mandat zapored tudi predsednik. Interese stroke je zastopal v Odboru urarjev pri Sekciji zlatarjev in urarjev OZS, bil več mandatov član UO OZS in predsednik Komisije za razdelitev članarine ter predsednik Odbora za gospodarstvo. Trenutno je član Kolegija predsednika OZS.

V Državnem svetu zaključuje tretji mandat na funkciji predsednika. V teh treh mandatih si je nabral veliko izkušenj, ki jih je vedno uporabljal za zastopanje tako interesov obrtnikov, kot interesov slovenske družbe nasploh. V času njegovega predsedovanja je Državni svet deloval uspešno, o čemer priča vrsta uspešnih zakonodajnih pobud, ustavnih presoj in odložilnih vetov. Na mednarodnem področju je prejel odlikovanje Republike Poljske Bene Merito za poglabljanje prijateljskih odnosov med državama, od Republike San Marino Red viteza sv. Agate, od Češke republike pa Plečnikovo priznanje za dosežke na področju izgradnje kulturnega sodelovanja med državama.

S svojim znanjem in sposobnostmi je še naprej zastopati interese obrti in podjetništva v Državnem svetu.

Branko Meh

DS MehBranko Meh je po poklicu mizar in lastnik mizarstva Meh d.o.o. Je poročen in oče dveh sinov. Rodil se je  5. 2. 1950 v obrtniški družini, četrti od petih otrok. Že vse življenje živi in dela v Velenju. Mizarsko obrt je  prevzel od svojega očeta leta 1976, leta 2010 jo je preimenoval v d.o.o. in istega leta direktorski mesti prepustil svojima sinovoma. Obrtniki so tudi vsi njegovi bratje in sestra.

V obrtno-zborničnem sistemu deluje že več desetletij. Dva mandata je bil član UO OOZ Velenje in sedem let njegov predsednik, kasneje tudi predsednik OOZ Velenje.

Maja 2013 je bil izvoljen za podpredsednika OZS in predsednika UO OZS, skupščina OZS pa ga je julija 2018 izvolila za predsednika OZS za mandatno obdobje 2014-2018. Julija 2018 je bil ponovno izvoljen za predsednika OZS, mandat pa se mu je iztekel julija 2022. Na čelu OZS je bil torej devet let.

Poleg tega je Branko Meh ustanovni član Ustanove za humanitarno pomoč obrtnikom. Je višji gasilki častnik v gasilskem društvu Velenje in član motorističnega kluba Velenje.

Za kandidaturo za državnega svetnika se je odločil, ker želi s svojim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami pri vodenju Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije dodati svoj doprinos pri zastopanju interesov malega gospodarstva v Državnem svetu RS. V devetih letih vodenja OZS je dokazal, da se zavzeto in odločno bori za interese obrtnikov in podjetnikov. In to namerava početi tudi kot državni svetnik.

Franc Meža

DS MežaFranc Meža je po izobrazbi inženir gradbeništva. Pred 33 leti je prevzel vodenje družinskega podjetja, ki uspešno posluje že več kot petdeset let. Rojen je bil 25. 7. 1958 v Celju, mladost je preživel v Velenju, zdaj pa že štiri desetletja živi v Gotovljah. Po zaključku študija se je najprej zaposlil v Gorenju, kasneje pa prevzel vodenje družinskega podjetja, ki se ukvarja z zaključnimi deli v gradbeništvu ter trgovinsko dejavnostjo z gradbenim materialom za suhomontažno gradnjo.

V podjetju si prizadevajo za vzpostavljanje varnega ter spodbudnega delovnega okolja. Veliko pozornosti posvečajo družbeni odgovornosti, izobraževanju in usposabljanju svojih zaposlenih.

Že dalj časa je aktiven tudi v OOZ Celje. Trenutno je njen podpredsednik in predsednik sekcije gradbincev. Aktivno že vrsto let deluje tudi v OZS. Dva mandata je bil član skupščine OZS, trenutno pa je predsednik odbora za gospodarstvo, podpredsednik sekcije gradbincev ter predsednik odbora za suhomontažno gradnjo. Interese gradbene stroke zastopa tudi kot aktiven soavtor izpitnega kataloga za pridobitev naziva mojster/mojstrica suhomontažne gradnje ter priročnika za suhomontažno gradnjo.

Kot direktor družinskega podjetja se zavzema za trajnostni razvoj podjetja z dolgoročno vizijo, ki vključuje tudi skrb za skupnost in zagotavljanje dolgoročnih koristi za vse deležnike. Prizadeva si za dobro ter pravično nagrajevanje zaposlenih in razvoj timskega dela.

Meža je poročen in oče dveh otrok ter dedek treh vnukov. Kot družina se zavedajo pomena vrednot podjetništva in pomena prenašanja vrednot znanja, spoštovanja ter jasne vizije napredka in ugleda podjetništva ter obrtništva.

Aleš Pulko

DS PulkoPredstavlja tretjo generacijo družine, ki svoje preživetje zagotavlja izključno z lastnim ustvarjanjem in delom. Od zaključka študija gospodarskega inženiringa na Univerzi v Mariboru in vse do danes skupaj s soprogo Aleš Pulko ustvarja podjetniško zgodbo, v razvojno usmerjenem, proizvodnem podjetju, ki se dnevno srečuje s priložnostmi in izzivi mednarodnega poslovnega trga.

Kombinacija poznavanja podjetništva, večletno uspešno vodenje mariborske območne obrtno-podjetniške zbornice ter vodenje nadzornega odbora Obrtno-podjetniške zbornic Slovenije ga je pripeljalo do prepričanja, da bi lahko do sedaj pridobljene izkušnje koristno uporabil pri delu v Državnem svetu Republike Slovenije.

Bolj aktivna vključitev v širše podporno okolje obrti in podjetništva, za katero ve, da je ključen segment slovenskega gospodarstva in bi mu država morala nameniti več posluha, razumevanja ter upoštevanja, je zanj izziv in motivacija za delo v prihodnje. Želi si stopiti v čas in okolje, ki se vsakodnevno sooča z državo, z zakoni, z uredbami, z vladnimi predlogi, saj je prepričan, da bi lahko v tem okolju dobro deloval oziroma k temu sistemu prispeval še nekaj več.

Anja Sever

DS SeverAnja Sever je soustanoviteljica, prokuristka in poslovodja družinske optike s 33-letno tradicijo. Na podlagi odličnih temeljev, ki jih je pridobila na ekonomski šoli v Ljubljani, je uspešno opravljala različne obveznosti, predvsem na področju financ in računovodstva. Zaradi slabe vesti, da začetega študija ni dokončala, in potem, ko so to dopuščale tudi družinske razmere, je pogumno stopila na nove poti.

Po zavzetem moževem prepričevanju, se je pridružila družinski optiki in se vpisala na študij optometrije. Povsem nepričakovano jo je študij popolnoma navduševal, zato je po dodiplomskem študiju nadaljevala še magistrski študij na Medicinski fakulteti v Brnu in postala magistrica optometrije.

Svoje znanje in izkušnje deli tudi s kolegi v Sekciji optikov pri OZS, ki jo že drugi mandat tudi uspešno vodi.

V mladosti je bila zagrizena športnica, košarka, ki je bila njen hobi, je še danes njena ljubezen. Skozi košarko se je naučila timskega dela, potrpežljivosti in tudi posluha, zato sem od nekdaj tudi navdušena podpornica obrtno-podjetniške zbornice, saj menim, da več ljudi več ve in da je timsko delo vedno nagrajeno.

S svojo kandidaturo za državno svetnico želi v ta organ, kljub temu, da je grožnja po njegovi ukinitvi vselej prisotna, prinesti novo energijo in morda z svežim, ženskim pristopom, pomagati obrti in podjetništvu. Kot pravi, je za spremembe treba stopiti iz cone udobja in dodaja, da želi »prinesti kakšno novo zmago vsem, ki kot kavč selektorji tarnajo, da se nič ne da spremeniti«.

 

Elektorji: 

Celjsko-savinjska regija: Peter Pišek, Ivan Furman, Aleš Seidel in Matjaž Žgank

Dolenjska regija: Miran Križan, Dušan Janežič in Avgust Bučar

Gorenjska regija: Lidija Grzinčič Krt, Silva Hafner, Ludvik Kavčič, Zoran Poljšak in Marija Hudovernik

Koroška regija: Ivan Meh in Roman Krivograd

Ljubljanska in osrednjeslovenska regija: Milan Sašek, Dušan Presetnik, Romana Zrnec, Stanko Novak in Franc Leskovec 

Notranjsko primorska regija: Anton Cvetko, Sergej Pinter, David Pizzoni, Marko Popit, Boštjan Martinšek, Anica Kanalec Prešeren in Milan Milostnik

Podravska regija: Jurij Lep, Roman Muršec, Janez Helbl, Saša Kovačev in Vladimir Janžekovič

Pomurska regija: Bojan  Berden in Mirjana Horvat

Zasavsko-posavska regija: Matija Brodar, Simon Lokar in Dušan Arh

OZS: Blaž Cvar

Preberite tudi:

Skupna izjava delodajalskih organizacij o predlogu zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize

Predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize žal ne rešuje osnovnega problema, na kar predstavniki gospodarstva že ves čas opozarjamo, in sicer visokih ponudb za zakup električne energije za leto 2023. V gospodarstvu smo pričakovali, da bo uredba, ki jo je vlada sprejela prejšnji teden, vplivala na te ponudbe, vendar se to ni zgodilo. Zato bo tudi učinek včeraj sprejetega predloga zakona izjemno skromen. Kljub subvencijam bodo podjetja plačevala mnogokrat višjo ceno električne energije kot njihovi konkurenti v sosednjih državah. Podjetja bodo tako prisiljena v zmanjševanje porabe energije tudi z zmanjševanjem proizvodnje, kar bo pripeljalo do odpuščanja odvečnih delavcev, česar pa si nihče v podjetjih ne želi. V tem primeru tudi ukrep subvencioniranja začasnega čakanja na delo ne bo zadostoval, saj je omejen na največ 30 delovnih dni. Podjetja, ki bodo prisiljena v zmanjševanje ali ukinitev proizvodnje, bodo izgubila posle, ki se jih v tako kratkem času ne da nadomestiti, če sploh. Predlog zakona sicer vsebuje nekatere pripombe gospodarstva, in sicer je bilo upoštevano načelo sorazmernosti, kar pomeni, da se pri upravičencu, ki je bil v letu 2021 zaprt zaradi odloka vlade (posledica epidemije COVID-19), lahko kot referenčno obdobje šteje enako obdobje v letu 2019, v katerem je posloval brez teh omejitev, kar potrjuje z izjavo. Vključena pa je tudi pomoč zaradi zmanjšane gospodarske uspešnosti, ki jo predvideva evropski okvir, za katero pa je še potrebno pridobiti formalno priglasitev Evropske komisije. V predlog zakona je bilo dodano tudi določilo, da podjetja, ki so upravičene do pomoči, ki presega 4 milijone evrov, ob izpolnjevanju dodatnih zaostrenih pogojev, bodo morala pridobiti še naknadno potrditve vlade s posebnim sklepom. Po drugi strani je vlada, brez posvetovanja s predstavniki gospodarstva, v predlog zakona vnesla dodatno omejitev, in sicer, da bodo podjetja, ki imajo zakupljeno električno energijo v letu 2023 po ceni, ki je nižja od 150 evrov na MWh oziroma zakupljen zemeljski plin po ceni, ki je nižja od 79 eurov na MWh, upravičena le do enostavne pomoči, se pravi za najmanjšo od petih predvidenih oblik pomoči. S tem ukrepom je vlada v bistvu postavila spodnjo mejo obljubljenega koridorja, ne pa tudi zgornje meje, kar podjetja že od samega začetka zahtevajo in pričakujejo. Slovensko gospodarstvo ne potrebuje proračunskega denarja. Potrebuje pa konkurenčne in primerljive pogoje, kot jih imajo podjetja v drugih državah. Uspešno gospodarstvo pa je predpogoj za družbeno blaginjo. Pričakujemo, da bo vlada v postopku sprejemanja zakona v Državnem zboru RS spremenila sporne člene in gospodarstvu zagotovila pomoč kot jo zasluži, sicer bo napovedana milijardna pomoč gospodarstvu ostala le mrtva črka na papirju. S spoštovanjem, Predsednik GZS Tibor Šimonka Predsednik OZS Blaž Cvar Predsednica TZS Mariča Lah Predsednik ZDS Marjan Trobiš Predsednik ZDOPS Marko Lotrič
Pišite nam