
Osnutek novele Zakona o spodbujanju investicij v javni razpravi
Avtor: Maja Rigač

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je pripravilo osnutek predloga zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o spodbujanju investicij in ga poslalo v enomesečno javno razpravo. Rok za pripombe je 21.3.2023.
Predstavitev predlaganih rešitev:
Glede na trenutno veljavni mehanizem pregleda TNI v RS se s predmetno spremembo zakona uvodoma predlaga spremembo definicije tujega vlagatelja (69. člen ZIUOOPE): tuji vlagatelj je trenutno definiran kot »državljan države članice Evropske unije, države Evropskega gospodarskega prostora, Švicarske konfederacije ali tretje države, ali pravna oseba s sedežem v državi članici Evropske unije, državi Evropskega gospodarskega prostora, Švicarski konfederaciji ali v tretji državi, ki namerava izvesti neposredno tujo naložbo v Republiki Sloveniji, ali pa je to že izvedel«. Glede na predpostavke delovanja notranjega trga EU, ki je opredeljen s členi 4(2)(a), 26, 27, 114 in 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), bi bilo definicijo tujega vlagatelja smiselno spremeniti v državljana tretje države ali pravno osebo s sedežem v tretji državi, pri čemer bi se upoštevalo, da lahko državljan tretje države ali pravna oseba s sedežem v tretji državi nastopi kjerkoli v lastniški verigi neposrednega pridobitelja in se kot takšen smatra za tujega vlagatelja. S tem bi se preprečilo izogibanje mehanizmu pregleda TNI na način, da se transakcije 'skrijejo' za neposrednega pridobitelja v EU, medtem ko posredni pridobitelj lahko izvira iz tretje države, ter bi se na takšen način zagotovilo celovitost in natančnost pregleda TNI, kar je namen Uredbe. Dodatna podlaga takšni definiciji je člen 2(2) Uredbe, ki tujega vlagatelja definira kot »fizično osebo iz tretje države ali podjetje iz tretje države«.
V nadaljevanju se predlaga spremembo trenutne definicije neposredne tuje naložbe (70. člen): 70. člen ZIUOOPE trenutno navaja: »Neposredna tuja naložba pomeni naložbo, ki jo izvede tuji vlagatelj in katere namen je vzpostavitev ali ohranjanje trajnih in neposrednih povezav med tujim vlagateljem in gospodarskim subjektom s sedežem v Republiki Sloveniji, s pridobitvijo najmanj 10 % udeležbe v kapitalu ali v glasovalnih pravicah«. V skladu s prvo predlagano spremembo bi se tako definiralo tujo naložbo, in sicer kot naložbo, ki jo izvede tuji vlagatelj in katere namen je vzpostavitev ali ohranjanje trajnih in neposrednih ali posrednih povezav med tujim vlagateljem in gospodarskim subjektom s sedežem v Republiki Sloveniji. Drugi del definicije (tj. vstopni prag) – s pridobitvijo najmanj 10 % udeležbe v kapitalu ali v glasovalnih pravicah – bi se ohranil z dodatkom, da se omenjena pridobitev lahko zgodi bodisi neposredno bodisi posredno. Iz obsega pravnih poslov, ki predstavljajo obstoj neposredne tuje naložbe, se hkrati odstrani pridobitev pravice razpolaganja z zemljišči in nepremičninami, ki so bistvene za kritično infrastrukturo ali z zemljišči in nepremičninami, ki se nahajajo v bližini takšne infrastrukture (sedanji 3. odstavek 71. člena ZIUOOPE).
Spremeniti je potrebno navedbo pravnega posla v 1. odstavku 71. člena ZIUOOPE: trenutno navedbo (»… v 15 dneh od sklenitve pogodbe o združitvi ali od objave prevzemne ponudbe«) je potrebno spremeniti v pogodbo oz. pravni posel, ki ureja transakcijo, ki je predmet določene priglasitve.
Nadalje je potrebno spremeniti navedbo zakonsko zahtevanih podatkov (4. odstavek 71. člena ZIUOOPE): spremeniti je potrebno 10. (zadnjo) alinejo, in sicer, da je potrebno predložiti pogodbo oz. pravni posel, ki ureja transakcijo, ki je predmet določene priglasitve (trenutno ZIUOOPE predvideva zgolj predložitev pogodbe, s katero se pridobi lastninsko pravico na nepremičnini).
Naslednja sprememba trenutne ureditve mehanizma se nanaša na vpeljavo in opredelitev Komisije za priglasitve v besedilu zakona: glede na to, da je Komisija za priglasitve neposrednih tujih naložb (v nadaljevanju: Komisija za priglasitve) bila ustanovljena naknadno z Navodilom ministra in ni vključena v besedilu ZIUOOPE, se jo opredeli s spremembo ZSInv (na podoben način, kot je trenutno opredeljena komisija za postopek pregleda v 72. členu ZIUOOPE). Iz tega izhaja tudi, da je potrebno jasno, tudi s poimenovanji, ločiti obe komisiji (ena je Komisija za priglasitve, ki opravi predhodni pregled in poda mnenje o uvedbi postopka pregleda; druga je Komisija iz trenutnega 73. člena, ki opravi postopek pregleda in ministru predloži mnenje o tem, kaj naj se s TNI zgodi).
Ključna sprememba in predlagana rešitev glede na trenutni mehanizem pregleda TNI je natančnejša opredelitev pogojev za izvedbo neposredne tuje naložbe: Komisija za pregled TNI iz 73. člena ZIUOOPE predlaga eno izmed 4 različnih možnosti. Svoje delo zaključi »s pripravo mnenja, ali se TNI odobri, določi pogoje za njeno izvedbo, prepove ali prekliče«. Trenutno opredeljeno drugo možnost, tj. določitev pogojev za izvedbo tuje naložbe, se natančneje opredeli in vsebinsko dopolni (tudi, pod kakšnimi pogoji se lahko pogoje za izvedbo uvede). Pogoji za izvedbo lahko vključujejo:
- prepoved prodaje avtorskih in sorodnih pravic v lasti ciljne družbe fizičnim ali pravnim subjektom iz tretjih držav,
- prepoved prodaje določenih opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev, pridobljenih z naložbo,
- prepoved poslovnega sodelovanja s pravno ali fizično osebo, ki vpliva na javni red in varnost v katerekoli izmed držav članic in je bilo to ugotovljeno bodisi s strani države članice bodisi s strani Evropske komisije,
- prepoved prevzema določenega dela ciljne družbe,
- obveznost znižanja deleža, ki se pridobiva v ciljni družbi,
- zavezo, da se bodo določeni deli ciljne družbe ohranili v Republiki Sloveniji,
- obveznost premestitve določenih občutljivih dejavnosti iz ciljne družbe v Republiki Sloveniji v drugo pravno osebo s sedežem v Republiki Sloveniji,
- prepovedi določenih ravnanj na trgu Republike Slovenije,
- obveznost kontinuiranega opravljanja prvotne dejavnosti ciljne družbe v Republiki Sloveniji,
- obveznost zagotavljanja blaga in storitev iz prvotne dejavnosti ciljne družbe na zahtevo Republike Slovenije, ali na zaprosilo druge države članice ali Evropske komisije.
V sklepnem delu predloga zakona se doda še sankcijski del za primere, če tuji vlagatelj ne upošteva pogojne izvedbe, prepovedi ali preklica.