O uradu in njegovih uporabnih publikacijah

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj - UMAR je samostojna vladna služba. Glavne naloge urada so spremljanje in analiziranje gibanj in razvoja z ekonomskega, socialnega in okoljskega vidika, spremljanje in analiziranje uresničevanja razvojnih usmeritev države ter priprava letnega poročila o razvoju, priprava makroekonomskih napovedi in drugih strokovnih podlag za javnofinančno načrtovanje in ukrepe ekonomske politike, analiziranje produktivnosti in konkurenčnosti v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost ter raziskovalno delo.

Najpomembnejše publikacije UMAR

Ekonomsko ogledalo >>>

Ekonomsko ogledalo je namenjeno sprotnemu objavljanju in komentiranju tekočih makroekonomskih podatkov pa tudi izbranim temam s področja ekonomskega, socialnega in okoljskega razvoja. V publikaciji obravnavajo ključne kazalce gospodarskih gibanj in spremljajo potek izvajanja ekonomske politike. Publikacija izhaja v slovenskem in angleškem jeziku.

Napoved gospodarskih gibanj >>>

Napovedi so ena od strokovnih podlag za pripravo proračuna in vodenje ekonomske politike. Na voljo so za tekoče leto in dve prihajajoči leti. Na uradu jih pripravijo dvakrat letno (marca in septembra), v primeru izrednih dogodkov v domačem ali mednarodnem okolju pa pripravijo tudi tako imenovane vmesne napovedi.

Poročilo o razvoju >>>

Poročilo o razvoju je dokument, s katerim spremljajo uresničevanje Strategije razvoja Slovenije. Zadnje Poročilo predstavlja izhodiščno stanje za spremljanje uresničevanja Strategije razvoja Slovenije 2030, ki jo je Vlada RS sprejela decembra 2017. Ta je v osrednjem cilju usmerjena k zagotavljanju kakovostnega življenja za vse z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem, ki ustvarja pogoje in priložnosti za sedanje in prihodnje rodove. Publikacija izhaja v slovenskem in angleškem jeziku.

Poročilo o produktivnost >>>

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je prevzel ključne naloge nacionalnega odbora za produktivnost, kar pomeni analizo produktivnosti in konkurenčnosti Slovenije ter pripravo letnega poročila o produktivnosti. S tem Slovenija izpolnjuje priporočila Sveta EU državam članicam o ustanovitvi odbora do začetka leta 2018. Analize produktivnosti so že vrsto let sestavni del rednih publikacij UMAR, od leta 2019 dalje pa jih objavljajo tudi samostojno v obliki letnega poročila o produktivnosti.

Grafi tedna >>>

V obliki grafov najmanj enkrat tedensko prikažejo tudi zanimive in aktualne podatke, ki jih objavijo domače inštitucije (Statistični urad RS, Banka Slovenije). Na podlagi podatkov mednarodnih inštitucij (npr. Eurostat, Evropska centralna banka in Euribor.org) pripravijo tudi pregled ključnih gospodarskih kazalcev evrskega območja.

Produktivnost in konkurenčnost >>>

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je prevzel naloge nacionalnega odbora za produktivnost. Analize produktivnosti in konkurenčnosti so že vrsto let sestavni del rednih publikacij UMAR. Od leta 2019 jih objavljajo tudi samostojno v obliki letnega poročila o produktivnosti. Poleg podrobnega pregleda gibanj analizirajo dejavnike in pogoje za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti, kot na primer investicije, inovacije, digitalna preobrazba in znanje, družbeni in institucionalni kapital ter nizkoogljično krožno gospodarstvo.

Javne finance >>>

Gospodarsko-finančna kriza je močno poslabšala stanje v javnih financah, razmere so se začele izboljševati šele po letu 2015. Izjemne zdravstvene in gospodarske okoliščine zaradi epidemije covida-19 so v letu 2020 ponovno povzročile primanjkljaj in povišanje javnega dolga, država pa je z ukrepi podpore prevzela breme blaženja posledic epidemije. Javnofinančne razmere so se v letih 2021 in 2022 ponovno izboljšale. Kratkoročni izzivi se danes vse bolj prepletajo z izzivi zelenega in digitalnega prehoda ter starajočega se prebivalstva, kar bo vplivalo na prihodnja javnofinančna gibanja v smislu iskanja ravnovesja med stabilizacijsko in razvojno vlogo javnih financ.

Finančni trgi in cene >>>

Finančna kriza je pokazala številna strukturna neskladja na področju bančnega in podjetniškega sektorja. Z začetkom sanacije bank in privatizacije so bili narejeni pomembni koraki njunega prestrukturiranja. Finančni sistem je v zadnjih letih deloval v razmerah izrazito ekspanzivno naravnane denarne politike, ki je sledila izzivom v gospodarstvu. V razmerah naraščajoče inflacije so se centralne banke odzvale s pospešeno normalizacijo denarne politike, ki predstavlja dodaten izziv tako za gospodarsko aktivnost kot tudi za ohranjanje finančne stabilnosti.

Socialna vključenost in družbeni razvoj >>>

Visoka vključenost mladih v izobraževanje in majhna dohodkovna neenakost pomembno prispevata k enakim možnostim participacije prebivalcev v družbi in na trgu dela. Na drugi strani je udeležba odraslih v izobraževanje in usposabljanje ter vključenost brezposelnih v aktivne politike zaposlovanja nizka. Kljub socialnim transferjem se velik delež gospodinjstev in ranljivih skupin sooča z revščino in socialno izključenostjo ter stanovanjsko prikrajšanostjo. Zaradi starajočega se prebivalstva se že vrsto let kaže tudi nevzdržnost pokojninskega sistema ter zaostanek v razvoju storitev oskrbe na domu. Najresnejši izziv pa predstavljajo dolge čakalne dobe in pomanjkanje kadra v zdravstvenem sistemu.

Demografske spremembe in trg dela >>>

Naraščanje deleža prebivalstva, starejšega od 65 let, pomembno vpliva na povečanje izdatkov za pokojnine, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo in druge s staranjem povezane izdatke. Staranje prebivalstva med drugim zahteva spremembe na področju socialnega varstva, zaposlovanja in odzive politik na številnih drugih področjih, kot na primer prilagoditev okolja in storitev starejšim. Demografska gibanja pomembno in vedno izraziteje vplivajo tudi na trg dela, poleg naraščajočega vpliva pomanjkanja delovne sile. Trg dela ima osrednjo vlogo pri določanju gospodarskega in družbenega napredka. Med njegove glavne makroekonomske kazalnike spadajo zaposlenost, brezposelnost in plače, ki so ključni za zagotavljanje blaginje prebivalstva.

Okoljska vzdržnost in zeleni razvoj >>>

Za dostojno življenje v okviru zmožnosti planeta je treba prekiniti povezavo med gospodarsko rastjo ter rastjo rabe surovin in energije, ob neto ničelnih izpustih toplogrednih plinov. Uspešnost prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo lahko merimo z emisijsko, energetsko in snovno produktivnostjo. Slovenija na vseh treh področjih zaostaja za povprečjem EU. Posebnega pomena je ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih virov, tudi s trajnostno naravnanim kmetijstvom in gozdarstvom. Za dosego zastavljenih ambicioznih ciljev bo ključno učinkovito izkoristiti vse razpoložljive finančne vire ter z novimi znanji, inovacijami in trajnostnimi naložbami doseči sistemske premike v čiste in učinkovite rešitve.

Na povezavi Novice >>> pa lahko spremljate njihove zadnje izpostavljene novice.

Vir: UMAR